| Avtor |
Objave |
 sieagel
Vztrajen
Starost: 46
Pridružen/-a: 23:46, 27-Sep-2005
objave: 371
Teme: 22
Kraj: Ljubljana (na štajerski naèin)
2757.1 kinta/e
502.0 šold/e
747.7 flika/e
|
|
Danes je dan Zemlje. Je dan v letu, ko se spomnimo na naše neusmiljeno uničevanje naše matere Zemlje. Te, ki nas prehranjuje, nam daje energijo, toploto, vodo in čudovito naravo, v kateri znamo tako uživati in se sprostiti.
 To je dan, ko popapljaška društva, plezalna društva in ostale ekološko naravnane organizacije čistijo bregove naših rek, jezer, ribnikov, potokov, gozdov, ... Šolarji počastijo ta dan z raznoraznimi prireditvami. Tudi predšolski otroci niso ravnodušni pri tem. Tudi oni sodelujejo pri ozaveščanju njihovih staršev za skrbnejše ravnanje z našo materjo Zemljo.
Naši starši in navsezadnje tudi mi, mlajše generacije neusmiljeno onasnežujemo našo zemljo. Tako z odpadki, kakor tudi z ispusti strupenih plinov in seveda toplogrednih plinov. Zrak ki ga dihamo je vedno bolj onesnažen, vedno bolj nasičen s toplogrednimi plini in tredimi delci raznoraznih strupov, kovinami, sajami, težkimi kovinami in še in še je snovi v njem ki so škodljive za vse vrste življenja. Posredno in neposredno.
Najbolj so ogrožene živaljske vrste ki so na vrhu prehranjevalne verige, kjati v njihovih telesih se nabirajo strupi iz vseh podrejenih vrst. To je najbolj očitno in vidno na obeh polih. Na živalih kjer prebivajo v teh regijah. V njih je do 10x več strupenih snovi kot v ostalih živakskih vrstah drugod po svetu.
Pomagajmo naravi, da si opomore. Pomagajmo sebi, da bodo lahko naši zanamci uživali v kolikortoliko dostojnem življenju. Da ne bodo videli gozdov samo na slikah v albumih staršev ali starih staršev. Da bodo videli pestrost življenja v naravi, da ne bodo se rabli preseliti na drug planet ali celo pod vodo. Živet v bunkerjih, ki jih bodo ščitili pred onesnaženim zrakom, škodljivim in premočnim sevanjem sonca in še čem. Imejmo spoštovanje do sebe, do bližnjega, do naših zanamcev in predvsem do naše matere Zemlje.
SE SPRAŠUJETE KAKO??
 Rešitev je zelo enostavna. Korak za korakom in pometi najprej pred svojim pragom. Začneš lahko že tako, da reciklirašp svoje odpadke, jioh sortiraš, le greš v gozd, pobereš najdene smeti na katere naletiš, posebne odpatke zbiraš in jih oddaš v zato namenjene kontejnerje. Ne odmetuješ smetiv gozdove, reke, potoke, jezera, mlake ali jih puščaš ob cesti. Vsako smet, ki jo proizvedeš oz ti je odveč jo odvrži za to namenjen smetnjak. Ne meči cigaretnih ogorkov o tleh. Vrži jih v smetnjak, pepelnik, ...
Zmajšaj porabo energije, kupuj ekološko prijazne izdelke.
če se slučajno sprašuješ kako lahko privarčujem z energijo, je rešitev na dlani. Uporabljaj varčne žarnice, uporabljaj električne aparate energetskega razreda A in A+, uporabljaj kolo namesto avta, ali javne prevoze, avto z majhnim in varčnim motorjem. Hodi. In še nekaj boš naredil za svoje zdravje.
Ti je to premalo? Tukaj je 12 načinov kako lahko privarčevati z elektriko in posledično z denarjem (žal v angleščini)
Bi še rad več?? Kaj pa toplogredni plini in njegovi učinki na ozon in zdravje vsega življejna na zemlji? S sproščanjem toplogrednih plinov v ozračje stanšujemo zaščitno plast ozona. Kar pomeni, da pride več sončnih žarkov na zemljo, kateri se odbijejo nazaj v atmosfero a uit ne morejo. To je topla greda. Oziroma učinek tople grede. Ozračje se segreva, topijo se ledeniki, pojavljajo se vremenski ekstremi (poplave, hurikani, tornadi, cikloni tajfuni, suše, ...), oceani se segrevajo (el ninjo in el ninja), ... Temu sledi naraščanje gladine morja ter seveda posledično poplave. Oglej si simulacijo dvigovanja morske gladine. Morda si ogrožen!
če se še vedo sprašuješ kaj lahko narediš si še enkrat preberi članek ali obišči kakšno ekološko društvo, ekološke organizacijo kot je Greenpeace in ti bodo znali najbolje svetovati kako in kaj.
Še enkrat čuvajte našo naravo, ohranjajte jo čisto in zdravo. Le tako je način kako bomo lahko uspešno prosperirali na našem planetu!
In še kaj pravi statistika??
Vir: SURS Satistični urad Republike Slovenije
Svetovni dan Zemlje
Svetovni dan Zemlje, 22. april, tokrat praznujemo že šestintridesetič; letos se pričenja tudi triletna kampanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. če se ne bomo spopadli s segrevanjem ozračja in če ne bomo skušali ohraniti okolja v današnjem stanju, nas bodo v prihodnosti zajele velike vremenske spremembe, ogrožene bodo zaloge hrane in vode, topili se bodo ledeniki, gladina morja se bo dvignila, ogroženih bo več tisoč živalskih in rastlinskih vrst.
Ali temperature zares naraščajo?
Povprečna temperatura v Sloveniji v letu 2004 je bila za 1,4 °C nižja kot leta 2000. V obdobju od 2000 do 2004 je bilo še eno toplo leto, to je bilo leto 2003. če pa primerjamo to obdobje z dolgoletnim povprečjem, je bilo leto 2004 kljub temu toplejše, vendar ne za več kot 1 °C od dolgoletnega povprečja. V zadnjem obdobju se nasploh pojavljajo toplejša leta. V preteklosti toliko toplih let skupaj nismo beležili. Leta 2004 je bila povprečna temperatura v Ljubljani 10,7 °C, to je za dva odstotka nad dolgoletnim povprečjem. Kljub temu so bili temperaturni ekstremi izmerjeni še v prejšnjem stoletju (Babno Polje -34,5 °C leta 1968 in črnomelj +40,6 °C leta 1950).
Ali se količina padavin veča?
Na posameznih območjih Slovenije je včasih padavin zelo veliko, medtem ko je za nekatera druga območja značilna suša. Običajno pade največ padavin v oktobru. Največ padavin v obdobju od 2000 do 2004 je bilo v alpskem svetu (Kredarica povprečno 2130 mm letno, Rateče - Planica povprečno 1609 mm letno), najmanj pa v Panonski nižini (Murska Sobota povprečno 640 mm letno). V obdobju od 2000 do 2004 je bilo v primerjavi z dolgoletnim povprečjem v povprečju manj padavin. V alpskem svetu je bilo največ padavin leta 2000, v Panonski nižini pa leta 2004. Najmanj padavin v vseh krajih merilne mreže smo zabeležili leta 2003. Količina padavin v omenjenem obdobju je bila najobilnejša v letu 2000 in je v Logu pod Mangartom povzročila plaz; izredno sušno v tem obdobju pa je bilo leto 2003, kar se je najbolj poznalo pri višini ocenjene škode zaradi naravnih nesreč.
Ocenjena škoda zaradi naravnih nesreč
Z vremenskimi nihanji so povezane tudi naravne nesreče. Spremljanje ocenjene škode zaradi naravnih nesreč v obdobju od leta 2000 do leta 2004 je pokazalo, da je največjo škodo v letu 2003 povzročila suša, saj je znašala kar 31 milijard SIT ali 83 % celoletne ocenjene škode, sledilo je leto 2000 z 19 milijardami SIT ocenjene škode zaradi suše in leto 2001 z 10 mrd SIT. Večje vrednosti ocenjene škode v obdobju 2000 do 2004 smo zabeležili še zaradi toče v letu 2004 (7 milijard SIT) in požarov v istem letu (4 milijarde SIT) ter pozebe v letu 2001 (4 milijarde SIT). če gledamo še daljše časovno obdobje, je povprečna ocenjena škoda zaradi suše znašala 5,9 milijarde SIT letno, zaradi poplav 3,3 milijarde SIT letno, zaradi toče 2,2 milijarde SIT letno, zaradi neurij 2,1 milijarde SIT letno in zaradi drsenja tal in snega 1,9 milijarde SIT letno.
Kako vreme vpliva na proizvodnjo energije?
V podatkih za leto 2003 je opazen izrazit padec proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah (kar za 20 % od večletnega povprečja). Tudi v proizvodnji električne energije v jedrski elektrarni smo v letu 2003 zabeležili 5-odstotni padec proizvodnje v primerjavi s predhodnim in naslednjim letom. Precej je k temu pripomogel nizek vodostaj rek zaradi sušnega leta.
Ali poraba energije še vedno raste?
Poraba energije pri nas in v svetu še vedno nezadržno narašča. V Sloveniji je v obdobju od 2000 do 2004 narasla za 10 %, v svetu narašča povprečno za 2,2 % letno, najhitreje v Aziji. Poraba trdnih goriv v Sloveniji se je v letu 2004 sicer zmanjšala za 6 %, vendar je od leta 2000 narasla kar za 33 %. Manj, in sicer za 19 %, je od leta 2000 narasla poraba električne energije, za 12 % zemeljskega plina, za 8 % naftnih proizvodov (predvsem na račun prometa) in za 6 % obnovljivih virov. Tudi če primerjamo samo topla in hladna leta, ugotovimo, da poraba vseh virov energije narašča. Poraba zemeljskega plina, utekočinjenega naftnega plina in kurilnega olja se v zimskih mesecih poveča tudi do štirikrat. Tovrstni viri energije imajo sezonski trend porabe, ta pa je odvisen od letnih temperaturnih razmer.
Kaj je z emisijami toplogrednih plinov?
Zaradi večanja porabe energije se povečujejo tudi emisije toplogrednih plinov; te so se po podatkih Agencije RS za okolje v obdobju od 2000 do 2004 povečale za 5 %. Največji porast emisij so zabeležili pri fluoriranih ogljikovodikih (kar za 2,6-krat), povečalo se je tudi emitiranje žveplovega heksafluorida in ogljikovega dioksida - brez upoštevanja ponorov. Precej podobna je tudi primerjava z baznim letom 1986. V splošnem so se emisije glede na bazno leto zmanjšale za 0,1 %. Z upoštevanjem ponorov so se emisije zmanjšale kar za 28 % glede na bazno leto. Podatki so na voljo v Centralnem podatkovni bazi EU/Central Data Repository.
|
|
|
|
Potovanja, Šport: bordanje, smuèanje, kolesarjenje, potaplanje, pohodništvo
Vreme, Raèunalniška tehnologija, Mali oglasi, Zdravje in šport in še kaj bi se našlo
|
|
   |
       |
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 98647 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.6012s ][ Queries: 40 (0.3114s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
