Se strinjam z Arbijem. Tista država, ne glede na to, kako polna usta je imela floskul o enakosti, napredku, učenju, znanju ipd. sposobnim ljudem ni nudila normalnih pogojev za ustvarjanje. In potem se čudijo, da je toliko ljudi odšlo, češ da so bili vsi politični emigranti. Na nek način res, ampak nekateri so samo želeli s svojim lastnim trudom in sposobnostmi sebi in svojim ustvarit boljše življenje. Ne nujno nekaj ekstra velikega, ampak pogosto zgolj tisto, kar je dostojno vsakega svobodnega človeka. V tujini so pa to znali bolj cenit in naše ljudi so vabili na vse konce sveta. Moj oče je recimo med drugim dobil ponudbo za Južno Afriko; zagrantirana dobro plačana služba, hiša, poskrbljeno za ženo in otroke , vse... Ok, za JAR se nam ni izšlo, ker je mama imela prevelike presodke do rasizma. tam so v tistih letih spet imeli svojo politiko apartheida in želeli v državo pripeljat čim več sposobnih BELIH ljudi. A kakorkoli, včasih se mi zdi, da je socializem v resnici pokopal "beg možganov". Oziroma, da je bil ena velika zaviralnica talentov. Zgolj pridne delovne roke ne bodo narod pripeljale do blagostanja, narod rabi prave voditelje. V končni fazi to potrebuje vsaka tovarna.V socializmu si pa imel recimo tudi primere raznih direktorčkov z osnovno šolo. In potem se je delalo, da se je delalo. Da so imeli socialni mir. Pa še danes lahko kdo iz kake železarne in podobnih obratov pove, da se je res delalo, ja, ponoči pa celo narejno v nakterih primerih odvažalo na odpad. Je pa bil to očitno vendarle sistem po meri mnogi, vodljivih ljudi. Ki jim je ljubše, da ne razmišljajo s svojo glavo, ampak da odločitve zanje in celo njihove familije sprejemajo drugi. Meni se ne zdi, da je bila tisto res tako super socialna država, ampak predvsem država brez vsakega reda; cel kup ljudi je v tovarnah, kjer kakšne prepovedane substance niso bile nič posebnega, postalo alkoholikov. Ker so več pili kot delali. Bilo je cel kup ene birokracije, za katero se nikoli ni točno vedelo, kaj kdo dela. Poznam primere, ki so bili tudi po tri leta kar tako brezveze na bolniški, pa se nikoli ni nihče vprašal, kako, zakaj. Vmes so zidali hišo, delali v tujini na črno in podobno. Saj na začetku so bili graditelji države ful zagnani, pridni in vse. z leti pa se mi zdi,da je to postal raj za podpiranje lenobe, ljudje pa so se v mnogih primerih, vsaj kar se službenih obveznosti tiče ravnali po liniji najmanjšega odpora. So pa bili ljudje z raznimi sindikalnimi dopusti, krediti in podobnim krepom razmeroma dobro nagrajeni za svojo "poslušnost". Glede na to kako malo profita so tiste firme ustvarjale in je bilo proti koncu samo vprašanje časa, kdaj se bo ta pravljica, končala, je bil tisti folk praktično preveč nagrajen. Vse za ljubi mir. In če kaj, potem je takšen način "nagrajevanja" ljudi, v njih vzbudil pohlep. Pa normalno, da so potem po osamosvojitvi jokali. Za "socialno državo". Ampak noben se pa ni vprašal, kaj so oni dejansko delali v tisti Jugoslaviji, kam je to državo peljalo. Slovenija je bila še nečemu podobna, preostlai deli države pa bog pomagaj. Izgube, ki jih je ta država ustvarjala znotraj sebe, javni dolg in zunanji dolg so bili enormni. In potem nam je tujina nenehno odpisovala dolgove, tako kot vsem tem jadnim državam tretjega sveta. Ampak tudi ta pravljica se mora nekje končat. In v neki točki niti Jugoslavija ni več zmogla furat takega gospodarstva, dolgovi so bili vse večji, inflacija vse večja ... In del teh dolgov smo podedovali tudi po osamosvojitvi. Pa se o tem danes nihče več ne sprašuje. Vsi vedo samo, kako je bilo bolje, kako so ljudje manj delali in imeli vse, kar so rabili. Ne vem kako je z ostalimi, ampak jaz raje živim tako, da sama krojim svojo usodo in sem odgovorna za svoje uspehe in neuspehe. Brez sindikalnih dopustov in čudnih kreditov. Ampak najbrž sem zaradi takšnega zgleda in vzgoje malce čudna.

Ni problem pohlep, kot vidim jaz. Socializem ni dopuščal uveljavljanja ljudi. Ambiciozni, samouresničujoči, ljudje so bili zatrti. Imeti veliko podjetje v svoji lasti in peljati svojo vizijo je bilo prepovedano. Velik človek pa potrebuje tudi veliko denarja, da doseže to kar je velikega zraslo v njegovi glavi. Tega v socializmu ni smel.
Kapitalizem daje veliko več sposobnim ljudem. Prav zato je uničil socializem. AMBICIJA, MOč, VIZIJA so uničile socializem! To pa ni pohlep ampak uveljavljanje sposobnosti, moči.
V visokih sferah duševnosti pohlep po premoženju nima bistvenega vpliva. Tam nastopajo ambicija, moč in vizija. če bog da, v smeri dobrega. Vendar je tudi samo dobro relativno, kot lahko opažamo zadnje čase. človeštvu gre tako dobro, da bo uničilo planet od same dobrote, hihi.

LP, Arbi

Kdo ga je pa sestavil?

Sej pravim, da socializem je bil vredu, pa so ga uničili pohlepneži.

Bassman @ Tor 26 Maj, 2009 07:39 Napisal/a:

čeprav sam socializem ni slab in nikoli ni bil, uničil ga je človeški pohlep.

A v socializmu pa ni bilo pohlepa oz. ni nastal iz njega.

Bassman @ Tor 26 Maj, 2009 07:39 Napisal/a:

Ja Tito je dobro vedel, da se bo Juga razpadla, zato je dobro poskrbel za svoje. Jaz sem tita videl 1x ko sem bil zelo mali, pa se mi je že takrat zdelo vse skupi totalno blesavo tako kot vsako praznovanje 25. maja. Odlično je bilo samo to, da smo bili takrat fraj, vse ostalo pa brez veze. čeprav sam socializem ni slab in nikoli ni bil, uničil ga je človeški pohlep.

Zgolj na podlagi dobre teorije zagovarjat gnilo prakso, nima smisla. Obstaja vrsta teoretično dobrih političnih sistemov, da o političnih ideologijah niti ne govorimo, ki so na papirju fenomenalne. Samo če v praksi ne funkcionirajo, ne samo tako kot bi morale, ampak se sprevržejo v svoje nasprotje, meni to pomeni, da je bila teorija kljub vsemu v nečem pomanjkljiva.
Jaz nisem zagovornik nobenega sistema. Mene zanima samo stopnja zagotavljanja osnovnih človekovih pravic in svoboščin. Mi je čisto vseeno kateri sistem jih zagotovi. Peščica ljudi, ki so na oblasti, mora to zagotoviti, sicer jih je treba zrušit. To je zame edino naravno stanje. In glede na to,da je družba nekaj kar se nenehno spreminja, praktično iz meseca v mesec, je brezveze govorit nekaj na splošno; socializem je dober, kapitalizem je slab itd. Zgodovinsko gledano je bil kapitlaizem v neki točki bolj napreden od fevdalizma recimo. Potem so si zamislili, da je naravna pot tega razvoja socializem. Nas so v šoli pri zgodovini učili, da moramo po socializmu obvezno dodati še magični stavek "in sledil bo komunizem".
Pa sej, v končni fazi, tudi če bi. Nad dobrim se nihče ne pritožuje in se tudi v bodoče ne bi. Ampak dejstvo je, da nam v socializmu ni bilo dobro. Zato so bile potrebne spremembe. Teorijo si pa lahko nekam zataknejo.
Govoriti o nekih socialnih pravicah, ki smo jih imeli takrat, je brezveze. Imeli smo, kar smo imeli, vsi vse in noben nič. Bili smo zadovoljni s tistim, ker boljšega ni bilo. Ampak že takrat je imela recimo Švica to tisočkrat bolje urejeno za svoje delavce, vključno z zdravstvom, zavarovanjem, dodatki za otroke itd.
Pa noben mi ne bo sral, kako je bilo takrat naše zdravstvo super, ker niti celega kupa zdravil ni bilo na voljo pri nas. Ljudje s kakšnimi bolj kompliciranimi boleznimi, so pogosto hodili v Italijo (na recept!) kupovat zdravila, od tega jim ni bil povrnjen ves denar. Znan mi je primer mojega sorodnika, ki je bil življenjsko odvisen od injekcij iz Anglije in vse to je ogromno stalo in tisti k... socializem ni tega kril. Pa še marsikaj je bilo. Kakšna mama, danes že upam babica, bo vedela tudi povedati, kako je bilo z dostopnostjo recimo uvoženega sadja. v nekem obdobju recimo banan sploh ni bilo. Potem pa so se od nekje pojavile in so jih na koncu skoraj zastonj talali, da ne propadejo. ampak če imaš recimo majhnega dojenčka ga ne moreš en mesec samo z bananami filat potem pa kaj vem s čim. da o kakšnihj drugih pripravkih za dojenčke, ki jih v socializmu ni bilo, niti ne govorim. Pa potem določeno obdobje ni bilo olja, pa sladkorja itd. Ljudje so kopičili doma zaloge. Tito, eden največjih preserantov tistega časa, pa je danes kao simbol pravičnosti. Pa tudi če vse to odmislimo in se delamo, da nam je ta skromnost pasala, da nas je naredila, močnejše, pametnejše, odpornejše, bla bla... O nekih brezveznih delavnkih pa tudi ne mislim poslušat bajk, ker mi je zelo dobro znano, da je bilo takrat v Jugoslaviji tudi ogromno otroškega dela po šolah in to za čisto ta prave proizvodne državne obrate.
Jugoslavija je bila en navadni talilni lonec, Tito pa eden največjih manipulatorjev, neki kao povezovalni element v nenaravni tvorbi. Še petdeset let Jugoslavije in Slovenci bi v njej izginili. In to, ne banane in kinder jajčka, je bil glavni razlog, da je bilo edino pametno, edino normalno, edino naravno, da Jugoslavija razpade. In na bruhanje mi gre, dobesedno, ko vidim folk, kako nekaj opeva Jugoslavijo, ali o tem celo z nekim posebnim žarom in ponosom piše neke brezvezne članke. Ker tukaj ne gre za vprašanje ideološke pripadnosti (levi, desni), nasprotovanje iz nekega glupega principa, ali zgolj zaradi povojnih pobojev, ampak preprosto za vprašanje nacionalnega ponosa, narodne zavednosti itd. Meni je vsak človek, ki pljuva čez samostojno Slovenijo in opeva Jugoslavijo,en navaden narodni izdajalec. In če bi bili danes takšni časi kot nekoč, bi jim v potni list pritisnili štempelj "persona non grata" in jih sterali iz države. ALi pa bi pristlai na kakšnem otoku. Pa se jim to ne bo nikoli zgodilo. Naj torej malce razmislijo, v kako idealni državi v resnici živijo.

Ja Tito je dobro vedel, da se bo Juga razpadla, zato je dobro poskrbel za svoje. Jaz sem tita videl 1x ko sem bil zelo mali, pa se mi je že takrat zdelo vse skupi totalno blesavo tako kot vsako praznovanje 25. maja.
Odlično je bilo samo to, da smo bili takrat fraj, vse ostalo pa brez veze.
čeprav sam socializem ni slab in nikoli ni bil, uničil ga je človeški pohlep.

sem prišla zjutraj pogledat, če si že odprl kakšno temo o titu. No evo, zdaj jo pa imamo. Sem vedela.

Drugače pa jaz na Tita nimam nobenih spominov, čeprav sem rojena pred njegovo smrtjo. Nikoli ga nisem srečala ali kaj podobnega, v glavo so mi pa v tistih par osnovnošolskih letih filali neke mite o njem. Pomeni mi toliko kot volk iz pravljice o Rdeči kapici.
Tudi na državo, ki si jo je skrpal skupaj, nimam kakšnih čudovitih spominov, ker sem tako ali drugače z izjemo šole bolj kot ne živela neodvisno od tistega političnega sistema. In onstran njega videla, da živim bolje kot tisti, ki so V njem.Pa še zdaleč ne gre za materialni vidik.

Me je pa nedavno ful nasmejal en obsežen članek v eni bolj kot ne babji slovenski reviji- slavospev Titu in neki smešni superlativi, kako da ni noben kralj, državnik in ne vem kaj imel takšno praznovanje rojstnega dne kot ga je imel Tito. O ti šment, je pa moral bit res dobra dušca, če so ga vsi imeli tako zelo radi. Še najbolj čudovit je bil pa konec, kako da smo eno super in oh in sploh socialno državo z dejansko 8-urnim delavnikom, zastonj zdravstvom itd. zamenjali za kapitalizem in kinder jajčka. LOL "Ima ludih posle rata,"pravi moj koleg.
Se pa bojim, da utegne to oh in sploh Titovo njegovo priljubljenost prekositi še en "ljubljeni maršal" - Korejec Kim Jong Il. Še ena kao poosebljena figura demokracije, pravičnosti, dobrote, blagostanja... Hitler je imel mal prešvoh parade za rojstni dan, pa preveč transparentno je pobijal ljudi, ampak ta Korejec bi pa resno lahko ogrozil primat našega Tita...

Ja, tako ti je to, ko je v neki državi glavna gospodarska panoga OVčEREJA.

Pa če se komu ne sanja, o čem govorim, malce pomoči tukaj:

Rojstnodnevni žur, da te kap



to mu je še tito ziher fouš



bog i batina



Pa še za mal bolj brihtne glave en zanimiv sestavek:


Kim Jong Il


Odlomek: "Kim Jong je zadnji, ki bi ukinjal ideologijo. V zadnjih nekaj letih - od smrti Kim Il Sunga sem - je menda v Severni Koreji umrlo več kot 2 milijona ljudi, toda Kim Jong Il dobro ve, da ljudje ne živijo le od riža, ampak tudi od ideologije. In ko jim zmanjka riža, lahko še vedno preživijo - zaradi ideologije. Ja, ideologija je ta, ki jih obdrži pri življenju. Umetno. Kot njegov pompadour pri življenju drži nekaj umetnega - gel. "

Vsakršna podobnost z ljubljenim maršalom Titom je zgolj naključna. (?)