Na Hebrejsko univerzo v Jeruzalemu ni več vstopa, razen za študente in profesorje ter zaposlene. Naključni obiskovalci morajo predhodno pridobiti dovoljenje za vstop. Hebrejska univerza, ki je nekoč veljala za pojem varnosti, razlagajo študentje, saj si zaradi velikega števila arabskih študentov ni bilo mogoče predstavljati, da bi teror udaril ravno v njej, je bila dober primer sožitja. Poostreni varnostni ukrepi, sprejeti po bombi, ki je odjeknila v menzi univerze, pa so to predpostavko spremenili. Tudi pogrebi ubitih v podobnih napadih so že varovani, prav tako poroke…

Ko se na letališču poslavljaš od države, na plakatu neprofitna nevladna ustanova "Ambasador dobre volje" Izraelce poziva, naj v času njihovega bivanja v tujini ne pozabijo manir lepega vedenja, pa naj bi še tako radi pozabili domače vsakodnevne probleme in se povsem prepustili iz vajeti…


Vir: www.siol.net; 05.02.2004; avtorica: Maja Kutin; Aktualno

Med različnimi plakati pa so tudi tisti politično obarvani, kot je naprimer poziv judovskih naseljencev na Zahodnem bregu in v Gazi k demonstracijam proti pozivom predsednika izraelske vlade Šarona po enostranskem umiku z zasedenih ozemelj.

Večina pa se zaradi tega ne razburja. Zvi, upokojenec državne službe, pravi, da bi v primeru referenduma velika večina Izraelcev izglasovala vrnitev Zahodnega brega in Gaze Palestincem. In s tem tudi opustitev večjega dela naselbin, kar kažejo tudi javnomnenjski rezultati. Pravi, da je Izrael vedno podpiral rešitev "zemlja v zameno za mir". Sanje o miru pa so se mu razblinile, razlaga, ko je Arafat zavrnil daleč najboljši predlog za ustanovitev palestinske države s strani takratnega izraelskega premiera Baraka, s tem, ko je zapustil mirovne pogovore in sprejel strategijo terorja. Zvi še pravi, da ni pričakovati, da bi premier Šaron brez sklenitve miru s Palestinci naredil usodni korak in opustil ali preselil vsaj 220.000 naseljencev, ker imajo ti predstavnike v vladni koaliciji. Zato bi bilo pričakovati celo fizični upor nekaterih naseljencev, ali "državljansko vojno", v kateri bi izraelski vojaki morali naseljence odstraniti s silo. Vendar tudi palestinske oblasti ne kažejo, da bodo v kratkem razorožile skrajne islamske skupine, kot so Hamas in Islamski džihad, pravi.


Vir: www.siol.net; 05.02.2004; avtorica: Maja Kutin; Aktualno

Pri vhodu na ploščad Zidu objokovanja je vrsta. Zaradi občutljivosti svetega kraja je najprej potrebno opraviti rutinski varnostni pregled, podoben tistemu na letališčih. Tudi ob vstopu na glavno avtobusno postajo v Jeruzalemu opravijo rentgenski pregled torb. Število varnostnikov pa se je bistveno pomnožilo v mestu. V modernem mestu so jih uvedli tudi v nočnih lokalih, kar je v kriznih ekonomskih razmerah velik finančni pritisk na lastnike lokalov. Nekateri prebivalci si poleg nujnega zla - odhoda v službe in šole - ne upajo privoščiti še kakšne druge užitke, kaj šele, da bi se po nepotrebnem izpostavljali nevidni in neznano kje prežeči nevarnosti naslednjega napada. Zato so lastniki lokalov sklenili ustni dogovor s strankami, v katerem so vsi zmagovalci. Stranke ob plačilu računa pustijo še nekaj kovancev za varnostnika zunaj in se s tem počutijo varne, lastniki lokala pa lahko še naprej vodijo posel. čeprav je v zraku čutiti neko napetost, deluje "business as usual". In kako se soočajo s tako vsakodnevno psihozo, jih vprašam? Nekateri trdijo, da več ne berejo časopisov in ne gledajo televizije, saj slabe novice tako in tako pridejo do njih.

Očesu ne uidejo tudi zelo domiselni načini nasprotovanja gospodarski politiki. Pred poslopjem izraelske vlade v Jeruzalemu so ostanki bučnega protesta. Lutka, obešena na drevo, uprizarja smrt ekonomije oziroma finančnega ministra, Benjamina Netanjahuja, nekdanjega predsednika vlade. Ena od perečih tem v Izraelu je krčenje državnega proračuna na račun socialnih dodatkov v gospodarski recesiji. Le ta je delno prizadeta zaradi recesije svetovnega gospodarstva, delno pa tudi zaradi intifade. Po cvetočem gospodarstvu koncem 90-tih se je bruto domači proizvod na prebivalca celo znižal in se le počasi dviguje. Nezaposlenost je dosegla 11-odstotno raven, 40 odstotkov izraelskih otrok pa živi pod mejo minimuma. Osmrtnice, obešene po mestu, tožijo po izgubi socialnih pravic…


Vir: www.siol.net; 05.02.2004; avtorica: Maja Kutin; Aktualno

Tudi v Cerkvi svetega groba je le peščica vernikov in ne spominja več na tisto oblegano z romarji leta 2000 po obisku papeža Janeza Pavla II, ko so tudi po več ur stali v vrsti. Zato pa na Zahodnem zidu oziroma Zidu objokovanja, ostanku tempeljskega obzidja, ki so ga leta 70 porušili Rimljani, judovskih vernikov ne primanjkuje. Angleški turist, ki že dva meseca živi v Nablusu na Zahodnem bregu in poučuje palestinske otroke angleščino, čaka na odprtje dostopa do Tempeljskega griča nad Zahodnim zidom. Preko zvočnikov se sliši poziv, naj vsi takoj zapustijo ploščad. Ni prihodov in ni odhodov. Vzrok za preplah - zapuščena ženska torbica brez lastnice. Nahajam se med samimi ortodoksnimi Judi, ki so se sicer umaknili s ploščadi, vendar zato še niso odšli proti domu. Medtem izvemo, da so varnostne sile prijele dve skupini načrtovalcev novih terorističnih napadov. Dobro, pomislim, tako je iz 53 opozoril za morebitne teroristične napade, ki smo jih poslušali cel teden, alarm padel na "samo" 51 opozoril ... Ne veš ne kje ne kdaj lahko udari. In kar sam od sebe pomisliš, da je morda večja verjetnost, da je potencialni terorist preoblečen v ortodoksnega Juda, med katerimi se nahajaš, kot pa da bo eksplodirala ženska torbica. Vendar pravil ni. Zato tudi ni "popustov".


Vir: www.siol.net; 05.02.2004; avtorica: Maja Kutin; Aktualno

Zanimiv je črni humor, ki so ga v zadnjih treh letih od začetka palestinske vstaje (intifade) razvili domačini. V starem delu Jeruzalema, kjer domujejo svetišča treh monoteističnih religij, je le peščica turistov. Tudi za božične in novoletne praznike je bilo bolj malo romarjev. Upad turizma zaradi varnostnih razmer je drastičen. Lanski obisk je komaj dosegel 35% od rekordnih 2,5 milijona obiskovalcev jubilejnega leta 2000 in posli ne cvetijo. Zato je vsakega mimoidočega vredno zvabiti v trgovino. Med takšnimi in drugačnimi spominki se mi pogled zaustavi ravno na različnih majicah in njihovih napisih. Na eni so narisani človečki, ki se zvijajo od smeha ob napisu "Mir na Bližnjem vzhodu?!", na drugi pa se napis glasi "Bil sem kamenjan v Nablusu, Gazi, Ramali…." Ko arabskega prodajalca vprašam, kdaj bo mir, mi odgovori, da nikoli. Ne kaže, da želi razpravljati o tej temi, ta trenutek je bolj pomembno, ali bo kaj prodal.


Vir: www.siol.net; 05.02.2004; avtorica: Maja Kutin; Aktualno

če se z vojaki ni vpletati v politične debate, so zato precej bolj primerni in tudi bolj zgovorni taksisti. V Jeruzalemu, v katerem je skoraj tretjina prebivalcev Arabcev, je tudi nemalo arabskih taksistov. Taksist, oblečen v suknjič (kar je že samo po sebi redkost v Izraelu, kjer ga še politiki redko nadenejo), brez upanja za rešitev spora v bližnji prihodnosti, pravi, da je mir izvedljiv na nivoju narodov in ne na nivoju politikov, saj je te potrebno zamenjati.


Vir: www.siol.net; 05.02.2004; avtorica: Maja Kutin; Aktualno

Na sprednjih sedežih pa je ob policistu šoferju sedelo prav tako mlado dekle in v ogledalu preverjalo učinek novega ličila na ustnicah. Kmalu sem ugotovila, da sta obe dekleti "novo pečeni" vojakinji, ki sta izbrali služenje obveznih dveh let vojaškega roka v policiji. Morda se jima bo potem tako tudi ponudila možnost redne zaposlitve, sta ugotavljali, saj je brezposelnost in revščina ena od žgočih tem v današnjem Izraelu. V politične teme izraelsko-arabskega konflikta se z njima ne zapletam. Slišim pa, da sta dežurni do polnoči in da počitka še ni na vidiku. Krožimo po mestu. Vojakinja prosi kolego za volanom, če bi lahko "pobrali" njenega fanta, ki ob polnoči končuje izmeno v restavraciji za hitro prehrano in bi ga odpeljali domov ob tej pozni uri. Ob tem nič ne omeni 53 opozoril o morebitnih terorističnih napadih po državi, ki bi bili morda bolj tehten razlog za prevoz. Konca ne slišim, saj se ustavimo pred zgradbo, ki sem jo iskala. Navdušena nad prijaznostjo policistov sem izstopila iz marice in jim še enkrat pomahala v pozdrav. Kdo bi si mislil, da so tudi prijazni policisti! In to prav v Izraelu!


Vir: www.siol.net; 05.02.2004; avtorica: Maja Kutin; Aktualno