| Avtor |
Objave |
 lucka
Doktor
Starost: 48
Pridružen/-a: 18:54, 16-Dec-2004
objave: 3168
Teme: 246
Kraj: Celje-Ljubljana
90674.9 kinta/e
225.0 šold/e
3520.5 flika/e
|
|
| BE Napisal/a: | | ...jest od svojga otroštva naprej poznam samo Absint, to mlečno belo tekočino grenkega okusa, ki se jo pridobi s fermentiranjem pelina. Sej ne morem rečt no da je slaba, sam ko le ne bi tako čudno vplivala na jetra in ledvica.....ah! kaj čem, postal sem že rahlo rumen v obraz, in neprestano me opozarjajo da naj pustim Absint že enkrat pri miru in naj raje obiščem strokovnjaka za detoksikacijo... |
No pol bom pa To vijolico pocukala za rokav, ni vrag da ne bi kaj vedel o tem...mogoče mi celo pomaga pri mojem prvem seznanjanju s tem strupom 
|
|
|
|
Naša pot ne vodi po mehki travi.
To je gorska steza s številnimi skalami.
Vendar pa vodi navzgor...
PROTI SONCU... 
Vèasih razdalja, ki jo prehodite,
ni tako pomembna kot smer,
v katero se napotite.
|
|
   |
     |
Zlobko
Redni uporabnik
Starost: 51
Pridružen/-a: 10:07, 07-Feb-2005
objave: 777
Teme: 25
Kraj: Ljubljana
24294.2 kinta/e
113.1 šold/e
324.3 flika/e
|
|
| Lucka ni problema, sam če boš čudn zgledala in se ponoči svetila kot kresnička, jest ne bom nč kriv.
|
|
|
|
|
|
   |
 |
lucka
Doktor
Starost: 48
Pridružen/-a: 18:54, 16-Dec-2004
objave: 3168
Teme: 246
Kraj: Celje-Ljubljana
90674.9 kinta/e
225.0 šold/e
3520.5 flika/e
|
|
Srček si Be, sam tole čudno zgledanje pa le mal bolj definiraj :shock: da vem kaj me čaka ....
No sej če se bom pa svetla bom pa še mal večja pa mal bolj svetleča Lučka a ne da 
Pol me pa lahka ponucaš namesto žarnice, pa še pri elektriki prišparaš 
|
|
|
|
Naša pot ne vodi po mehki travi.
To je gorska steza s številnimi skalami.
Vendar pa vodi navzgor...
PROTI SONCU...
Vèasih razdalja, ki jo prehodite,
ni tako pomembna kot smer,
v katero se napotite.
|
|
| |
|
sapramish
No.1 Uporabnica
Starost: 43
Pridružen/-a: 22:01, 08-Jun-2004
objave: 2078
Teme: 90
Kraj: Ljubljana
45929.1 kinta/e
137.1 šold/e
791.2 flika/e
|
|
menda je absint v vecini drzav sploh prepovedan... vem d se ga dobi na ibizi 
|
|
|
|
God invented man because Eve's vibrator ran out of batteries.
|
|
 |
 |
lucka
Doktor
Starost: 48
Pridružen/-a: 18:54, 16-Dec-2004
objave: 3168
Teme: 246
Kraj: Celje-Ljubljana
90674.9 kinta/e
225.0 šold/e
3520.5 flika/e
|
|
Afrodiziak za dušo
Legenda o skoraj prepovedanem absintu in slovenskem ta zelenem
 V zlati dobi absinta so to močno alkoholno pijačo nekateri uvrščali med droge, narkotike ali halucinogene snovi. V zmernih količinah je bil povezan z inspiracijo, novimi pogledi, idejami in enkratnimi občutki, ki so navdihovali umetnike in njihova dela. Občutki po pitju so različni glede na stopnjo intoksikacije oz. zastrupitve s tujonom, aktivno substanco pelina, ki so jo odkrili konec 19. stoletja. Vsebujejo ga različne rastline, imenuje pa se po sredozemskem iglavcu, beli cedri, Thuja occidentalis. čeprav je bil absint prepovedan tudi zaradi te strupene komponente eteričnega olja pelina, se še vedno uporablja pri izdelavi vermuta in raznih grenčic. Tujon je terpen, enako kot je terpen tudi aktivna sestavina kanabisa. Opa! Pijača mamilo? Velja poskusiti.
Pivci absinta so v primerjavi s pitjem piva izpostavili kvalitativno razliko v pijanosti. Po dveh do treh koktajlih absinta pivec proizvede visoko kvalitetno stanje umetniške pestrosti, medtem ko lažje alkoholne pijače povzročijo kvasenje nižjerazrednih neumnosti.
Pri nas absinta ni mogoče kupiti. Verjetno bi najhitreje šlo prek interneta. Internetne povezave so resda hitre, vendar pošta, ki skrbi za fizično dostavo blaga, včasih škripa.
Vsi radovedni empiristi, željni izkušnje bližnjega srečanja z absintom, si lahko ogledajo pestro ponudbo internetnih strani, preko katerih je možno marsikaj tudi kupiti.
Preberete si lahko o zgodovini pelinovih alkoholnih napitkov, zdravilnosti in škodljivosti pelina na www.chem.ox.ac.uk/mom/absinthe/absinthe.html, ritualnosti pitja absinta in o priboru za pripravo koktajla na www.absintheoriginals.com.
Recepti in seznam sestavin za absint in absintovo vino, so na www.absinthekits.com. ž
Strani vsebujejo tudi članke o ponovno dovoljeni konzumaciji, učinkih in posledicah pitja legendarne skrivnostne pijače. O slavnih pivcih absinta na www.the-night.net/absinthe.htm.
Legenda
čeprav je doživel absint na začetku 20. stoletja klavrn konec, se je njegova zgodba začela precej drugače. V antiki je bil pravi pelin - artemisia absinthium - znan kot ena najbolj zdravilnih rastlin. Prvi zapisi pa segajo že v leto 1600 pr. n. š., ko pelin omenja zapis na egipčanskem papirusu. Priporočali so ga kot poživilo, razkužilo, kot zdravilo za mrzlico in menstrualne bolečine. Pitagora je bil prepričan, da pelin, namočen v vino, lajša rojevanje, Hipokrat pa ga je priporočal tudi za slabokrvnost in revmatičnost. Rimski naravoslovec Plinij je verjel, da je dober za želodec in prebavo nasploh. V prvem stoletju n. š. ga je poimenoval absinthium in dodal, da je bilo običajno, da ga je zmagovalec na konjskih dirkah spil glaž. To ga je opomnilo, da ima tudi slava grenko plat. V 17. stoletju so ga predpisovali za razne bolezni in želodčne težave, pili pa so ga tudi kot eliksir mladosti in kot zdravilo za slab zadah.
Skozi stoletja je ta pijača presegla okvir grenkega zdravila in neodvisne destilarne so začele proizvodnjo za širšo uporabo. Moderni absint je izumil francoski zdravnik Pierre Ordinaire, ki je zbežal pred francosko revolucijo v Couvet, majhno vas v zahodni Švici. Na svojih potepih s konjem je našel divji pelin. Kot večina podeželskih zdravnikov je sam pripravljal zdravila in bil seznanjen z antično uporabo pelina. Njegov močan alkoholni napitek je bil lokalno znan kot tonik. Postal je popularen kot zdravilo za vse tegobe, bolezni, poimenovan La Fee Verte. Pred smrtjo je svoj skrivni recept dal norima sestrama Henriod iz Couveta, ti sta ga zapustili Francozu Dubieju, ki je bil stric Pernoda, očeta slavnega francoskega absinta.
Za dodatno reklamo so poskrbeli francoski vojaki v kolonialnih vojnah Severne Afrike. Pili so ga proti malariji, mrzlici in z njim uničevali bakterije v vodi. Po slavni zmagi v vojni je pitje absinta dobilo svoj čar in dostojanstvo. Navada se je kmalu razširila med civilno prebivalstvo in zlata doba se je začela. Po revolucijah leta 1848 je poleg opere in visoko razredne prostitucije pitje absinta zajelo vse meščanstvo. Pili so ga kot aperitiv in v t. i. zeleni uri, od pete do sedme popoldne, se je njegov vonj širil po ulicah Pariza. Kot prijeten obred ob koncu delovnega dne je bilo pitje absinta v tistem obdobju še spoštljivo, po en kozarček na dan. Buržujski ljubitelji, ki so želeli kakšen kozarec več, so ugled obdržali tako, da so se selili iz bara v bar, obenem pa postajali odvisni. Nova stimulativna alkoholna pijača je kmalu pritegnila umetnike in boeme, ženske in na koncu delovne množice. Boemi so bili že od vsega začetka povezani z absintom. Stalno pod stresom, ali bodo končali kot slavni akademiki ali pa v kakšnem zavetišču, so potrebovali hitro in učinkovito sprostitev. Delo in razvrat ponoči, obdobja revščine in obdobja gostij, sifilis, vzponi in padci eksistenc brez doma. Potem ko so odšli iz zastavljalnice, so našli tolažbo v kozarcu absinta. Prava pijača za intelektualce, umetnike, za vse vrste karier. Absint je bil zelenooka muza. Iz nje so črpali genialnost tisti, ki je sami niso imeli, tisti pa, ki so bili nadarjeni, so jo s pitjem izgubili. Na drugi strani so se izboljšale delovne razmere proletariata. Višje plače in krajši delovni čas so jim omogočili pogostejše obiskovanje lokalov. Poleg tega je cena absintu, ki je bil v začetku draga elegantna pijača, počasi padla pod ceno vina.
Pitje absinta, ki ponuja poleg veselega in vedrega razpoloženja tudi izostreno zaznavanje, žal pri rednem uživanju povzroči odvisnost. Leta 1850 so jo poimenovali absintizem, čuden sindrom, pri katerem so bili zasvojenci zmedeni, mentalno počasni in nagnjeni k paranoji. Doživljali so tudi grozne halucinacije. Poleg tega da absint vsebuje enkrat več alkohola kot druge alkoholne pijače, je bil glavni osumljenec za slabe učinke pelin. Emile Lancereaux je bil leta 1880 prepričan, da so za grdo sliko absintizma kriva eterična olja, esence, ki so bile vsebovane tudi v parfumih. V primerjavi z običajnim alkoholizmom je zasvojenost z absintom povzročala halucinacije in vodila v norost. Slavni slikar Toulouse-Lautrec je priporočal pitje v malih količinah in pogosto. Kot razvpit pivec absinta je v svojih prividih videl zveri brez glav, povsod same pse in slona, ki mu je sledil iz Moulin Rougea. Zaprli so ga v blaznico, kjer se mu je zaradi prepovedi pitja stanje izboljšalo. Po izpustitvi pa je nadaljeval turnejo in kmalu, star 36 let, umrl od pijače in sifilisa.
Zeleni urok
Ob začetku prve svetovne vojne je absint doživel neslaven konec. Leta 1915 so francoske oblasti prepovedale njegovo prodajo in izdelavo. Že deset let prej so ga prepovedali v Švici, kjer je pijan švicarski kmet ustrelil ženo in otroka. Poleg dveh kozarcev absinta je spil še celo vrsto alkoholnih napitkov, od konjaka in vina do brendija. Vsega pa je bil kriv absint.
Zadeva je bila prehuda tudi za Američane in 13. julija 1907 je časopisni naslov Povečevanje uživanja absinta, zelenega uroka Francije pritegnil pozornost ministrstva za kmetijstvo, ki je ukazal raziskavo. čez pet let, julija 1912, pa je inšpektorat za prehrano sprejel sklep o prepovedi. Nekateri so prohibicijo vzeli osebno in se čutili moralno odgovorne, da se ji z nadaljnjim pitjem uprejo. Stregli so si ga v kozarcih z zdrobljenim ledom, in ker tako ni imel veliko okusa po alkoholu, je tekel v potokih.
V vzhodni Evropi je proizvodnjo in prodajo absinta prepovedal šele komunistični režim. Po padcu komunizma pa se absint pojavi v Pragi, kjer ga strežejo na klasičen boemski način. Najprej žličko sladkorja namočijo v absint in prižgejo, da se sladkor karamelizira. Žličko zamešajo v kozarec z absintom in dodajo enako količino vode. Motna zeleno rumena pijača je tako nared. Demokratizacija je mladim zahodnjakom odprla vrata v Prago, od koder se je spet oživljena novost v barski kulturi selila v zahodno Evropo. Zanimivo pri tem je, da preporod absinta ni prišel iz Španije, kjer ni bil nikoli prepovedan.
Danes je tujon v razredu strupov, ki v večji količini vzburi vegetativni živčni sistem, temu pa sledi nezavest. Po zadnjih podatkih je na področju Evropske skupnosti prodaja absinta ponovno legalizirana. Novost v proizvodnji je poleg zmanjšane dovoljene količine, miligram tujona na liter alkohola, tudi boljša tehnologija destilacije. Pred prepovedjo je bila pomanjkljivost izdelave, da je tujon oksidiral v tujol in s tem zastrupil pijačo. To po novem ni več tako. V prodaji so španske, češke, francoske in bolgarske različice. Poleg arome in vsebnosti tujona se razlikujejo v količini alkohola. Francoski pernod je 40-odstoten, češki sebor 55-odstoten, španski mary mayans pa ima 70-odstotkov alkohola.
Od leta 1998 je bil absint izredno priljubljen v Angliji. Tabloid Daily Mail je ponudil šokantno zgodbo, v kateri so pitje absinta primerjali z uživanjem vodke, kanabisa in LSD hkrati. Uvoznik Tom Hodgkinson je bil tolikšne publicitete nadvse vesel. Nasprotno pa Francozi in Švicarji nad angleškim preporodom niso bili navdušeni. Strokovnjak za absint Francois Guy je izjavil, da ta češka pijača, ki je v Angliji tako popularna, sploh ni absint. On je že vedel, saj je njegova družina v Pontarlieru že leta 1870 začela izdelovati absint. "Kako si dovolijo ukrasti naše ime?" je bentil: "če bi morala to češko zadevo piti Baudelaire in Rimbaud, bi se gotovo obračala v grobu."
Kar pa angleške mladine ne moti. E-generacija je pod sloganom "opojna pijača svobode" dobila dovoljenje za užitek v absintni pijanosti. Angleški farmakologi so ponudili idejo, zakaj je absint v Angliji tako priljubljen. Neke vrste placebo efekt ali neznano območje, primerljivo z intoksikacijo s kanabisom. Gre za naučene in pričakovane izkušnje, vzporedne s kulturnimi pričakovanji. Že s samim pitjem vstopiš v svet dekadence 19. stoletja. Zdi se ti fino in všeč si si kot razuzdan boemski poet, ki si je z Baudelairom izmenjeval zbadljivke. Zraven bi se smejal kot nor, se vrgel na medeninasto posteljo in zavpil: "Hočem umreti."
Sodobna britanska različica konzumiranja absinta je daleč najbolj pozitivna podoba, ki jo je absint kdaj imel. Kljub zaskrbljenosti britanskih oblasti so promet, prodaja in uživanje absinta za zdaj dovoljeni. Neprijetna usoda pa ga lahko doleti, če se bo uporaba preveč razširila. Da se ne bi uživanje sprevrglo v zlorabo, je britanski premier Tony Blair za Daily Telegraph izjavil, da zadevo spremlja z budnim očesom in da ga bo, če bo sila degradacije prevelika, prepovedal.
V Britaniji je absint široko popularen, v Ameriki pa je oživel v okviru gotske subkulture. Eno boljših internetnih strani o absintu vodi ženska po imenu Mordantia Bat. V romanu Anne Rice, Intervju z vampirjem, eden od junakov skoraj umre. Za slabost pa ni kriva pokvarjena kri, ampak absint. Viktorijanska Anglija je prizorišče Coppolove Drakule, kjer grof pove svoji oboževanki Mini, da je absint afrodiziak za dušo. K popularnosti absinta sta pripomogla tudi videospot "The perfect drug" skupine Nine Inch Nails in gotski roker Marilyn Manson, ki je iz Anglije, za lastne potrebe, naročil nekaj zabojev absinta. Kljub temu je v ZDA uradno še vedno prepovedan, čeprav je žena bivšega ameriškega predsednika o tem zbudila dvom. Hillary Clinton je na obisku v Pragi fotografirana s kozarcem absinta. Ali ga je pila ali pa je bil to odgovor soprogu, ki je izjavil, da je travo že kadil, inhaliral pa ni.
Domači pelinkovec
Tudi v naših krajih poznamo pelin. Listi se uporabljajo za kuhanje pelinovega čaja in pelinkovca, obe pijači pa naj bi bili zdravilni za trebušne tegobe. Že pred osemsto leti so o pelinkovcu zapisali: "Pijača omili melanholijo, bistri oči, krepi srce, pljuča in želodec, čisti čreva in pospešuje prebavo." Pelinkovec, grenki liker, pa poleg spomina na pelin vsebuje še izvlečke zelišč in grenčic, zato je rjav, vsebuje pa tudi nižjo stopnjo alkohola.
V Sloveniji ime absint ni registrirano in zato promet in prodaja nista mogoča. Imamo pa nekaj, kaj je močno podobno absintu. Močno alkoholno pijačo so po domače imenovani ta zelen. Po prvotnem receptu se za izdelavo uporabljajo pelin, špirit in voda. V steklenico špirita namočijo na drobno nasekljan pelin in steklenico ovijejo v časopisni papir, da ohrani značilno zeleno barvo. Zavitek postavijo v hladen temen prostor. Po dvanajstih urah vsebino precedijo in ji dodajo enako količino vode. Tovrstno zeleno stimulacijo so tradicionalno ponudili na prvomajskih prireditvah na okoliških hribih.
Domača receptura pa pozna tudi drugačno obliko priprave zelenega opoja, pri kateri špirit zamenja šnops. Stane Kirn iz Kamnika pod Krimom skuha sadno žganje, 70- do 75-odstotno, če je manj alkohola, porjavi. Temu doda prvi spomladanski pelin z domačega vrta in pusti zvitek stati en teden. Rezultat je Kirnov 70-odstotni zelen, ki ga priporoča za ublažitev bolečega želodca, v njihovi gostilni pa ga strežejo po jedi, za prebavo. Poleg tega je ognjena voda pomagala pri preživetju njegovega starega očeta, ki je pozimi med nadzorom vzdrževanja mostu železniške proge Ljubljana-Borovnica nesrečno pristal v ledeni Ljubljanici. Trd od mraza je zahteval vse žganje, kar so ga imeli, in se potem, ko ga je popil, peš odpravil domov. Po šestih kilometrih hoje je doma popil še pol litra in zjutraj odšel na delo.
Vir: Mladina
|
|
|
|
Naša pot ne vodi po mehki travi.
To je gorska steza s številnimi skalami.
Vendar pa vodi navzgor...
PROTI SONCU...
Vèasih razdalja, ki jo prehodite,
ni tako pomembna kot smer,
v katero se napotite.
|
|
| |
|
|
|
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 97367 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.2255s ][ Queries: 41 (0.0537s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
