| Avtor |
Objave |
 Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 10:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
Katastrofalne pdoražitve komunale.
Kaj to prinaša.
Komunala služi nenormalno, nihče pa noče nositi odgovornost za take velike podražitve!
|
|
|
|
www.vakciji.si ------------------ www.povej.com
|
|
   |
      |
 100mark
Amater
Starost: 54
Pridružen/-a: 18:02, 13-Jun-2008
objave: 168
Teme: 8
2482.4 kinta/e
14.8 šold/e
114.8 flika/e
|
|
| ja res nevem kam to vodi vse te podražitve komunala elektro in še nevem kaj se bodo spomnili moje mišljenje je tako da je država zapufana do grla in od firm pobira oderuške davke kakor od nas navadnih smrtnikov mislim da bomo počasi kot kakšna rusija ali pa bugari u državi živa beda v določenih mestih ali četrtih bresposelnost in tok naprej za kakšno vojaško opremo pa ni blema dnara dost
|
|
|
|
|
|
  |
 |
Akronym
Neznanec
Starost: 58
Pridružen/-a: 16:46, 21-Nov-2008
objave: 36
Teme: 2
726.5 kinta/e
0.0 šold/e
0.0 flika/e
|
|
| Bencin je šel dol. Nisem opazil, da bi šlo zaradi drastične pocenitve tega še kaj dol kar običajno zrase z njim. čudno, kaj?
|
|
|
|
|
|
  |
|
PikiJapok
Amater
Starost: 49
Pridružen/-a: 20:30, 20-Avg-2006
objave: 221
Teme: 2
Kraj: Logatec
535.1 kinta/e
7.0 šold/e
2.0 flika/e
|
|
Finta je v tako imenovani "eksteriorizaciji" stroškov. Kaj to pravzaprav pomeni? To pomeni, da zato, da jaz lahko poceni prodajam, namenoma del stroškov preložim na druge (kupca).
Primer tega je npr. cenena hitra prehrana, ki je s kaloričnega vidika navadno precej poceni. Vendar se zaradi pomanjkljivosti te prehrane z vidika potreb človeškega telesa strošek preseli na zdravstveni sistem.
Ker ta tega ni pričakoval se odzove z zaračunavanjem "dodatnih" storitev, ki eskalira v postopno privatizacijo zdravstva, ki se posledično iz neprofitne prelevi v profitno dejavnost. Tako zdravje postane namesto vrednote dobrina (na trgu).
Podoben scenarij lahko opazimo pri vseh javnih inštitucijah, ki vedno bolj podlegajo pritiskom po privatizaciji. Sedaj se bo marsikdo obregnil, ali sem proti privatizaciji... Marsikdo mi bo celo poskušal dpovedati, kako se privatizirane inštitucije ukvarjajo s kakovostjo, itd.
No, tukaj bom ostal pri mnenju, da bi vse inštitucije za zagotavljanje "javnega dobra" morale ostati v "javni lasti" (pa naj bo to državni, ali pač komunalni ... lahko razpravljamo o konceptih). Zakaj?
Da bi razumeli zakaj, se je potrebno najprej vprašati, kaj je profit (torej dobiček). Slednji je presežek nad realno vrednostjo neke dobrine. če nekdo neko dobrino proda na trgu z dobičkom, to torej pomeni, da je za to dobrino dobil več, kolikor je dobrina vredna. Ker je sam ustvaril zgolj in samo vrednost omenjene dobrine, mora nekdo torej ustvariti še (realno) vrednost profita.
Ta proces se imenuje "gospodarska rast". Nujna posledica tega procesa pa je inflacija, ki pomeni znižanje vrednosi menjalnega sredstva (v našem primeru denarja). Ker postane denar tako vreden manj, je potrebno zagotoviti več dearja, da bi se ohranila realna vrednost, kar v praksi pomeni podražitev.
Tako se krog sklene. Seveda se da temu izogniti in je v resnici dokaj enostavno, vendar pa je zaradi interesov nekaterih lastnikov sužnjev to skoraj fikcija. Nekaterim namreč obstoječa mešanica med fevdalnim in sužnjelastniškim sistemom ustreza.
Kako ustvariti sistem, ki bi omogočal dokaj stabilno ohranjanje vrednosti? Enostavno. Sistem mora biti samoobnovljiv. Porabiti bi lahko smeli zgolj in samo toliko, kolikor lahko proizvedemo (model neprofitne organizacije torej). Kaj lahko storimo sami?
Izstopimo iz ponorelega vlaka in zahtevamo tisto, kar potrebujemo. S kupovanjem izdelkov s podaljšano garancijo se izognemo ustvarjanju smeti sploh če zahtevamo te reči v minimalni embalaži. Na ta način začnemo spodbujati kakovost in razbremenimo sebe dodatnih stroškov (nekoliko dražji izdelek, npr. računalnik s triletno garancijo bo v treh letih povrnil razliko v ceni na račun zmanjšanja porabe električne energije, komunalnih storitev, ki bi nastale zaradi nadomeščanja izrabljenih kosov, itd.).
S kupovanjem tistega, kar potrebujemo, zmanjšamo presežke porabe (kar v bistvu ni niti varčevanje, pač pa nujna racionalizacija stroškov), z zahtevo po kakovosti pa preprečimo, da bi zaradi poceni nakupa ustvarjali stroške na daljši rok na drugih nivojih. Ob tem, da zahtevamo, da "javno dobro" to tudi ostane (oz. po potrebi ponovno postane) in tako kot "(so)lastniki" vplivamo na ceno javnega dobra.
Zelo enostavna reč in se začne pri nas, končnih odjemalcih.
|
|
|
|
Shit! Spet 'mam prow...
|
|
  |
|
Akronym
Neznanec
Starost: 58
Pridružen/-a: 16:46, 21-Nov-2008
objave: 36
Teme: 2
726.5 kinta/e
0.0 šold/e
0.0 flika/e
|
|
| Se strinjam. čisto nič ne bi falilo, če bi začeli zganjati Gandijevo politiko v novi obliki. Saj do nje bo moralo priti prej ali slej.
|
|
|
|
|
|
| |
|
100mark
Amater
Starost: 54
Pridružen/-a: 18:02, 13-Jun-2008
objave: 168
Teme: 8
2482.4 kinta/e
14.8 šold/e
114.8 flika/e
|
|
| hahaha naftni derivati šli spet dol je skor takšna cena kot januar 2007
|
|
|
|
|
|
| |
|
Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 10:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
Ja sej hvalabogu.
Ampak zanimivo, cene pa ne grejo dol.
Ker takrat ko je šla nafta gor so podraževali vsi po vrsti vse kar je bilo, zaradi nafte.
Zdaj pa ne pocenjujejo, zaradi tega ker gre nafta dol?
Kakšna dvoličnost.
|
|
|
|
www.vakciji.si ------------------ www.povej.com
|
|
| |
|
PikiJapok
Amater
Starost: 49
Pridružen/-a: 20:30, 20-Avg-2006
objave: 221
Teme: 2
Kraj: Logatec
535.1 kinta/e
7.0 šold/e
2.0 flika/e
|
|
V bistvu ne gre za dvoličnost. Vrednost denarja (eura) se je v blagovno-menjalnem smislu v zadnjih dveh letih izredno znižala (nekateri pravijo, da za več kot 40%).
Primer: kaj je pomenilo 240.000,00 SIt (tisoč eurov) leta 2005 in kaj pomeni 1.000,00 EUR danes (z vidika kupne moči).
|
|
|
|
Shit! Spet 'mam prow...
|
|
| |
|
100mark
Amater
Starost: 54
Pridružen/-a: 18:02, 13-Jun-2008
objave: 168
Teme: 8
2482.4 kinta/e
14.8 šold/e
114.8 flika/e
|
|
| ja če gledamo iz finančno prodajnega vidika je res razlika očitna saj preprosto povedano 1000evrov je tisoč evrov sam takrat si dobil več zanje so bili več vredni potem pa pravijo da ni inflacije hahahaha
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Lahko prilepiš datoteke na tem forumu
Lahko Prenašaš datoteke na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 97383 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.3391s ][ Queries: 41 (0.0981s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
