Pero Piše :: Preglej Teme - Bivši in halo efekt

Pero Piše

Ljubezen in odnosi - Bivši in halo efekt

Terminatorka - čet 06 Sep, 2007 12:29
Naslov sporočila: Bivši in halo efekt

Hmm, mal sem v dilemi, kaj naj si mislim. Namreč, v kratkem, sta mi dve ženskici potarnali glede dveh različnih, a na nek način podobnih problemov. Prva pravi, da po razmeroma dolgem obdobju, kar je s svojim dragim, o njegovi preteklosti ne ve ničesar in da jo to že malce skrbi. Nobenih bivših deklet, nobenih pikantnih podrobnosti, ma nič! Kar seveda ne pomeni, da je eno nedolžno bitje, ampak preprosto to, da njej ta del njegove preteklosti ni znan.
No, druga, pa pravi, da ima fanta (skupaj sta približno 4 mesece), za katerega se ji zdi, da ga pozna že skoraj bolje kot samo sebe, saj ji že od prvega dneva nenehno govori vse o svoji preteklosti, o svojih propadlih zvezah, bivših ženskah... kar jo že pošteno mori in obenem skrbi, da bi podobne analize delal tudi o njej in njenem življenju ter skupnih trenutkih, če bi se, bognedaj, pustila.

Skupno pa je tema dvema ženskama to, da sta obe rekli: „A je to sploh normalno?“

Torej, kaj je v tem smislu normalno, kako se pri spoznavanju novega partnerja obnašate vi; mu morite s travmami iz svoje preteklosti, morda želite na tak način tudi narediti vtis na to osebo ( ma ja, itak vemo, da imajo vse bivše in bivši najmanj lastnosti psihopatov, mi pa smo kao angelčki!), ali preprosto del preteklosti in svoje ter tuje zasebnosti obdržite zase. In če že govorite o svojih bivših, kdaj se to zgodi in na kakšen način oziroma kako daleč v podrobnosti greste oziroma mislite, da je normalno iti.

Se spomnim še iz srednje šole ene deklice, o kateri je njen bivši veselo govoril vsem deklicam, ki jih je hotel zapecat in kmalu so po zaslugi halo efekta prišli ven takšni neresnični trači, da človek težko verjame, da jih je sposobna sproducirati človeška domišljija. No, na koncu je največja budala izpadel on in dekleta so se ga vztrajno izogibala še vrsto let. Potem je uspel omrežit neko Ljubljančanko, ki njegovega slovesa ni poznala. nasmeh

Bassman - čet 06 Sep, 2007 14:30
Naslov sporočila:

Ma ne vem, tko je vsak ima svojo preteklost in če partnerka želi kaj izvedeti, ji povem, ampak kljub vsemu pa en delček ostane zanjo skrivnost.
Pa ne da bi imel neke hude zadeve za skrivat, ampak sem mnenja, dačist vsega ne rabi vedet, tako kot tudi jaz ne rabim vedet čisto vsega o njej.

chukerchek - čet 06 Sep, 2007 19:25
Naslov sporočila:

Jah jst osebno rada poslušam o partnerjevi preteklosti, ker si ga enostavno želim spoznat. AMpak to tko da ga pač sama vprašam, ne bi pa prenesla da bi non stop govoril samo o sebi.

Sama pač povem tiste stvari ki se mi zdijo smiselne. Načeloma pa se odpiram počasi... Neki stvari sem se naučila tudi zadržati zase, so moje in se nobenega ne tičejo, sploh pa ne potrebujem da me kdo obsoja na podlagi mojih dejanj, ker je to moje življenje.

Bassman - Sob 08 Sep, 2007 15:30
Naslov sporočila:

Sej ponavadi je tako, da te partner ne obsoja na podlagi tega kaj si, ker te sprejme tako kot si!

rose22 - Sob 08 Sep, 2007 15:47
Naslov sporočila:

Brussman @ Sob 08 Sep, 2007 15:30 Napisal/a:

Sej ponavadi je tako, da te partner ne obsoja na podlagi tega kaj si, ker te sprejme tako kot si!

če lahko posplošim isto velja za tiste res prave prijatelje

Terminatorka - Sob 08 Sep, 2007 15:55
Naslov sporočila:

Ok, partner in frendi... kaj pa recimo ljudje, ki jih šele spoznavate, denimo na kakšnem zmenku na slepo. Se vam zdi primerno, da človeku, ki še ni vaš partner in mogoče nikoli ne bo, razlagate detajle svoje intimne in zasebne preteklosti? Kako bi se počutili, če bi recimo vaš bivši vajine zasebne "skrivnosti" razlagal kar prvi ženski, ki bi mu prišla mimo?

Hecno je, da se včasih pri tem krog mal zavrti in se te ženske pozneje naključno med seboj spoznajo in si imajo veliko povedati na račun kakšnega "bivšega". Mislim, da bi kak dober scenarij za komedijo lahko nastal iz takšnih dogodkov. nasmeh

rose22 - Sob 08 Sep, 2007 16:00
Naslov sporočila:

Terminatorka @ Sob 08 Sep, 2007 15:55 Napisal/a:

Terminatorka sem poznala nekoč enga človeka,ki mi je razlagu kar dost stvari o svojih bivših.In glede na to da sva bila tudi midva v bolj intimnih odnosih,me prav zanima kaj bo imel povedati drugim o men.
Kar pa se tiče pripovedovanja neznancem.O sebi povem pač nekaj neškodljivih stvari,o bivšem pač samo to da se ni izšlo.Drgač je pa čist odvisno.Nekak začutim komu lahko povem in komu ne.IN do zdaj se nekak še nisem zmotila po občutku

Terminatorka - Sob 08 Sep, 2007 16:24
Naslov sporočila:

Meni se v tem smislu zdi najbolj žalostno to, da mariskdo ne loči med iskrenostjo in obrekovanjem. Je pa razlika lahko zelo preprosta: iskren človek bo govoril o sebi, o svojem odnosu do nekoga, s tem, da ga ob tem ne bo poskušal pretirano vrednostno okarakterizirat; obrekljiv pa bo govoril predvsem o odnosu drugih do njega samega, in bolj kot to, da bi vrednotil te odnose, bo raje vrenotil te osebe.
Kar je po svoje razumljivo, saj najalžje izpadeš faca in oh in sploh, če se primerjaš z nekom, ki je slabši ali ga kot takega vsaj prikažeš. Ampak to je za nek nov odnos nepomembno, ker ga moraš navsezadnje zgradit na povsem drugih temeljih. In ni je bolj neumne zadeve kot da se pri težavah z izgradnjo novega odnosa nenehno vračaš k negativnim izkušnjam iz preteklih odnosov, projiciraš lastnosti "bivših" na nove ljud.
Zato se meni ni nikoli zdelo pomembno, da mi nekdo govori o preteklih zvezah že takrat, ko to osebo šele spoznavam. Bolj me je vedno zanimalo, če obstaja kaj, kar nama je skupno, na čemer bi lahko gradila nek nov, unikaten odnos. Seveda je treba takoj zatem spoznati tudi razlike in ugotoviti ali se jih da premostiti, same pretekle izkušnje in ljudje iz preteklosti pa po mojem mnenju sodijo v nekoliko bolj poglobljene odnose, tiste, ki trajajo. Vsekakor več kot le teden ali mesec dni. Kar pomeni, da je najbrž malce čudno, če si z nekom eno leto in o njegovih bivših ne več prav ničesar. nasmeh

Bassman - Sob 08 Sep, 2007 17:15
Naslov sporočila:

rose22 @ Sob 08 Sep, 2007 3:47 pm Napisal/a:

Brussman @ Sob 08 Sep, 2007 15:30 Napisal/a:

Sej ponavadi je tako, da te partner ne obsoja na podlagi tega kaj si, ker te sprejme tako kot si!

če lahko posplošim isto velja za tiste res prave prijatelje

Vsekakor!

Bassman - Sob 08 Sep, 2007 17:20
Naslov sporočila:

Terminatorka @ Sob 08 Sep, 2007 4:24 pm Napisal/a:

Mislim, da si tukaj zadela poanto.
Se pravi, govoriti o nekom iz preteklosti in povedat, tisto, kar je štimalo ali kar ni štimalo dejansko zame ni obrekovanje.
Ali drugače, govoriti o nekom iz preteklosti v žaljivem tonu, se norčevati iz te osebe in jo zaničevati, je dejansko obrekovanje.

Ti dve stvari nekateri ne znajo ločiti, sam nisem nikoli na nek žaljiv ali zaničevalen način govoril o nobeni moji bivši, ker vsaka je bila zase oseba in po svoje dobra in vredu. Vsekakor pa včasih nanese govor o kakšni, ki je imela svoje neke extreme in je počela pi¤¤¤¤¤ in takrat tudi pade mogoče kakšna bolj "huda" beseda.

Vendar na splošno je treba prisluhnit in znat ločit kaj pomeni obrekovanje in kaj samo pogovor o nekom.

Anonymous - Sob 08 Sep, 2007 19:41
Naslov sporočila:

js povem določene stvari, vseh nikakor ne, ker jih popolnoma ne briga kakšna je moja preteklost, saj se ne odloča o men zarad nje

mmaycha - Pet 21 Sep, 2007 23:19
Naslov sporočila:

Kaj pa je sploh normalno?

Sama menim, da dokler čutiš neko zaupanje v nekoga ali če ni kaj hudo drugačnega kot v nas samih, se ne sprašujemo o tem. Pomoje začutiš, če je nek partner primeren za nas. Prva bi morda prav rada slišala, da ima njen partner napake, ker jih ima, da ima greške iz preteklosti, ker jih verjetno tudi ima, ampak zakaj hoče to slišati? A zaradi tega, ker se počuti "packa" ob njem ali zaradi česa drugega. Pač ima partnerja, ki ne govori o preteklosti.
Tadruga pa je naletela na tipa, ki ne more, da ne bi povedal vsega kar nosi v sabi in s sabo, kar ne pomeni, da je slab, da to ni normalno, pač tak tip človeka je in če njej to ne paše, naj mu pove.

Mislim zakaj se moramo zmeraj spraševati o čem če je kaj ali ni kaj, a je to res del nas, da so večni skeptiki, ko je prelepo ali ko ni videti kakšnega večjega problema na obzorju?

Terminatorka - Pet 21 Sep, 2007 23:47
Naslov sporočila:

Hja ne vem, verjetno se vsak človek po določenem obdobju, ko je z nekom, ko mine prva zaljubljenost, vpraša ali je to to, naredi določeno analizo. Ponavadi takrat, ko je na obzorju resno vprašanje o skupni prihodnosti, ko ne živiš zgolj za trenutek in predajanje užitkom; poroka, otroci, skupno stanovanje itd. Po mojem mnenju izpostavljena "problema" nista problema sama po sebi ampak bolj indikatorja drugih stanj v nekem odnosu. Recimo medsebojnega zaupanja. Morda se skozi to le kaže karakter določene osebe in se človek pač vpraša, ali je to oseba s katero hoče preživeti vse njuno skupno življenje, ali vsaj do ločitve.
Najbrž ni nihče z nikomer v dolgoletni resni zvezi kar tako, na blef, pa bo, kar bo. Vsaj tisti, stari okrog 30 ne. Pride trenutek, ko človek začne tudi na skupno zvezo gledat bolj racionalno.
Koliko je to velik in resen problem, pa jaz ne vem. Lahko vse skupaj ni nič, lahko bi bil pa tudi zelo resen. So ljudje, ki skupaj živijo po 30 let in več, pa se ne poznajo. Najbrž tako ni nič nenavadnega, če ne poznata dovolj niti dva, ki sta skupaj nekaj mesecev ali leto dni.

Drugače pa, ja, tudi jaz imam rada romantične filme. nasmeh

mmaycha - Sob 22 Sep, 2007 20:33
Naslov sporočila:

Terminatorka, a ni bilo v tem primeru govora o 4 mesečni zvezi, kjer pozna ona njega skolraj bolje kot sebe (ajde napisano v prispodobi, ampak...)?

Terminatorka - Ned 23 Sep, 2007 09:31
Naslov sporočila:

Ja v bistvu gre za dva različna primera. Očitno si ti imela bolj v mislih tega 4-mesečnega, jaz pa ta drugega. nasmeh

Sam mislim, da gre v bistvu za isto zadevo. Vsaj obe se o svojih partnerjih sprašujeta isto, ali so to osebe s katerimi želijo kaj graditi na dolgi rok.
Napisala sem čist na kratko in poenostavljeno, z drugimi besedami pa to, "da ga pozna bolje od sebe" pomeni, da tipček non stop govori o sebi, o svojih izkušnjah z ženskami. Bolj fraza kot dejansko stanje. Tisto, kar naj bi jo motilo, pa je to, da jo nenehno primerja s temi ženskami in ima občutek, da živi njegovo življenje. V smislu, da je pomembno samo kako bo on njo ovrednotil, kateri od bivših bo podobna itd.
Saj jaz pri tem ne izpostavljam vprašanja, ali je to normalno ali ne. Meni se zdi neumno razpravljat o tem. Ampak, ko kakšenmu frendu nekaj razlagaš, lahko tako mimogrede, blekneš "ali je to normalno?".
Tisto, kar sem želela jaz tukaj izpostavit, pa je bolj vprašanje o tem kdaj in v kolikšni meri partnerju zaupati neke intimne detajle iz svoje preteklosti. Razumem, da nekdo morda zelo rad govori o sebi in tem, kako in na kakšen način je s katero seksal, samo najbrž ni primerno o tem govoriti na prvem dejtu. Po drugi strani pa imaš ljudi, ki so bolj "zaprti" in težje pridejo do tovrstnih pogovorov.
Saj jaz nisem nobeni od njiju rekla, da je takšno obnašanje nenormalno. Že zato ne, ker teh tipčkov ne poznam tako dobro, da bi lahko sodila. Niti en poznam v detajle vse podrobnosti teh odnosov, zato menim, da je to le površinsko izpostavljeno vprašanje, za akterim je najbrž še marsikaj drugega. Zagotovo pa ima v takšnem primeru določeno vlogo tudi drug partner. Recimo, da ne zna vzpostaviti pravega kontakta, da se oseba odpre in govori o sebi, ali pa da že v štartu nekega odnosa ne zna postavit mej, kaj bo in kaj ne bo tolerirala.
Ampak, kakorkoli že, ponavljam, da ni bil moj namen presojati o tem, kaj je in kaj ni normalno. Hotela sem samo razložiti, zakaj se človek začne spraševati o takšnih zadevah in povprašati o tujih izkušnjah.

Meni so te stvari postale že malce tuje. Ampak kolikor se spomnim, vem, da nisem razne podrobnosti iz zasebnosti mojega dragega zvedela kar čez noč. Tako kot sva z leti gradila najin odnos, sva gradila tudi zaupanje. Zadnji dve leti še posebej. Pa ko bi človek pomislil, da se ne da it še dlje. Zato pravim, da je lahko nekdo z nekom tudi zelo dolgo, pa ga še vedno ne bo popolnoma poznal.

mmaycha - Ned 23 Sep, 2007 19:27
Naslov sporočila:

Terminatorka, prav tako tudi sama ne mislim ugibati kaj je normalno in kaj ni normalno, ker na koncu se lahko vprašam; kaj sploh je normalno in kaj hitro lahko ugotovim, da nimam odgovora in ga tudi ne poznam, pač zase vem kaj bi mi ugajalo, kaj bi si želela, kaj bi me odbijalo. Pač subjektivnost.

Mi pa pade v oči to, da nekdo sploh razmišlja o tem ali pozna svojega partnerja preveč ali premalo, ker sama se tega res nisem v nobeni zvezi spraševala. Ampak spet čisto moj pogled, presoja, mišlenje. pomežik

Terminatorka - Ned 23 Sep, 2007 23:22
Naslov sporočila:

To pa je čar človeštva - sto ljudi, sto čudi. nasmeh

Maš ljudi, ki se preprosto prepustijo neki dogodivščini, uživajo (dokler traja) in imaš take, ki stvari bolj načrtujejo, nočejo, da bi jih kaj presenetilo in še milijon drugih. Mislim, da je to tudi del karakterja neke osebe in tudi zato je res nemogoče soditi, kaj je normalno in kaj ne.
Poznam eno žensko, ki je bila noro zaverovana v svojo familijo - moža, otroke. Potem se ji je čez noč sesul svet, otroci so šli na faks, mož pa k ljubici, ki je zanosila z njim. Bi bilo kaj drugače, če bi se spraševala, če ga dovolj pozna? Mogoče ja, mogoče pa ne.
Po drugi strani pa si s takšnim razmišljanjem, ali pa prevelikimi analizami človek lahko uniči veliko lepega. Spremeni tok usode, ali po domače povedano z.aj.e.b.e. zvezo, ki morda sploh ni bila slaba. Tudi to je lajf.

Drugače pa sem imela jaz občutek, da se ti dve bejbi bolj kot to koliko poznata nekoga, sprašujeta, ali ostat v neki zvezi ali ne. Pari se pa včasih pustijo zaradi najbolj banalnih stvari. Recimo da tipu ni všeč barva novih zaves. Pa normalno, da to ni pravi razlog, je bolj iztočnica.

Karkorkoli že, najbrž pa tega, da v neki zvezi slej kot prej pride tudi do vprašanja prejšnjih partnerjev, ne more nihče zanikat. Nekomu je to pomembno, komu drugemu pa ni. Jaz se s takšnimi stvarmi nisem nikoli obremenjevala. Že zato ne, ker se nisem ukvarjala s komerkoli in če sem že se, sem imela za to osebo na voljo ves moj ljubi čas oziroma vsaj verjela sem da večnost. Drugače kot da bi v tistem trenutku verjela, da bo večno ( hehe, dokler traja) se najbrž sploh ne bi mogla podati v neko zvezo. In potem te stvari pridejo spontano. brez zasliševanj in podobnega. Pa če grem mal iz konteksta, ne predstavljam si recimo, kako lahko nekdo v neki zvezi v enem mesecu naforsira zadeve do te mere, da v tem obdobju, ko naj bi bil najbolj zaljubljen in malce "neprišteven", obenem naredi še temeljito analizo človeka, od karakterja do njegove preteklosti itd. in po enem mesecu je vse skupaj konec - nekakšne resne zveze. Po mojem mnenju noben odnos (z izjemo tistega, ki je omejen samo na seks) ni šprint na 100 metrov, ampak bolj tek na dolge proge. Lahko pa da se motim in da je pri bolj eksplozivnih ljudeh to drugače.

Bassman - Pet 28 Sep, 2007 10:45
Naslov sporočila:

mmaycha @ Ned 23 Sep, 2007 7:27 pm Napisal/a:

Ali ni normalno to, da ti ne greš prek sebe in hkrati ne škoduješ drugim?

Terminatorka - Pet 28 Sep, 2007 14:10
Naslov sporočila:

Kaj konkretno naj bi pomenilo "da ne greš prek sebe"?

Včasih se ljudje ne zavedajo, da delajo kaj slabega. Recimo vidijo sam sebe, to, kako bodo nekoga s svojim gobezdanjem impresionirali. V efektu pa lahko naredijo veliko škode. Meni je tako en psihič recimo ustvaril lepo trač mrežo z ljudmi, ki so se ali se gibajo v moji neposredni bližini - recimo v službi in podobno. Kako, zakaj, ne vem. Niti, ali je bilo načrtno. Hvala bogu, pa jih je tako matrala radovednost, da so se izdali. So pa vsekakor imeli sami več priložnosti me spoznati, kakšna sem in kakšna nisem, tako da so si potem sami ustvarili mnenje. In nimam nobenih težav glede tega.
Je pa zelo žalostno spoznanje, da so lahko ljudje, za katere misliš, da so vredni zaupanja, tako prekleto hudobni, maščevalni, celo uničevalni. Da bi te najraje, kar tako, ker recimo z njimi nisi hotel nič imeti, še ob job spravili. Rolling Eyes

Bassman - Pet 28 Sep, 2007 18:14
Naslov sporočila:

Ja da ne greš prek sebe torej, da ne počneš nekaj kar tebi ni všeč.
Da folk ne bi vedel, da počne kaj slabega, oz. da škoduje ljudem v to zelo dvomim, ker mislim da se vsi zelo dobro zavedajo kaj počnejo edino fora je v tem, da se jim gladko jeb... za vse druge.

valery23 - Sob 06 Okt, 2007 19:25
Naslov sporočila:

..mene osebno je včasih zelo motilo,da mi je partner razlagal o bivših puncah...kr nisem ga hotla poslušat...po drugi strani mi je bilo pa zoprno,ko sem od drugih izvedela kakšno sočno zgodbo,za katero mi je pritrdil,da se je zgodila res...tako,da v tistem trenutku sem bila zelo jezna nanj,da mi tega ni povedal...
...nikoli ne vemo kako je prav...vsak ima svojo zgodovino takšno in drugačno,če je partner pravi,te sprejme v celoti,kljub kakšni zgodbici v zgodovini...meni osebno ni žal za niti en dogodek,ki se mi je zgodil,pri vsem sem se kaj naučila...
..res pa je,da svojemu partnerju dosti povem o preteklosti,ker mu nimam namena kaj skrivat..tudi on pove meni..na koncu se oba le smejiva,ker veva,da sva oba počela "pi z darije"
..če je med nama prava ljubezen in zaupanje,mislim,da ne sme vplivat zgodovina na najino vezo...
...bolje,da kakšno sočno zgodbo izve od mene,ki je resnična,kot od drugih hudobnih in nevošljivih ljudi...

valery23 - Sob 06 Okt, 2007 19:36
Naslov sporočila:

Re:terminatorka
..tudi sama sem podobno doživela v svoji službi...vsake toliko časa sem dobila podtikanja,samo zato,ker delam mogoč bolj kvaliteno kot ostali,sem prijazna,nasmejana,mogoče tudi moja postava koga moti..namreč delam v ženskem kolektivu in so večina bolj močne,čeprav nimam nič proti temu..ampak dost je ta takšnih,ki ti zavidajo vse od postave naprej..mislim katastrofa,kok je folk lahk hudobn...zdj sm ob službi začela delat kariero in potrebujem večkrat menjave..na začetku mi tu pa tam katera še je,sedaj,ko pa vidijo,da si lahko kj več privoščim kot sem si včasih,mi pa tk zavidajo,da še menjave ne dobim..dost ljudi mi je zdj celo obrnilo hrbet,kar je zelo boleče,kajti skoz sem mislila,da so to moji prijatelji..tako pač je,žal mi je za njih,ker so si tako bogi,namreč,v primeru,da bi se družili z mano,bi kaj kmalu pustili to službo in šli z mano drugam,kjer je lepše,manj naporno in še več dnarja ...komaj čakam trenutka,da bom dala odpoved...in vsem pokazala,da sm zmožna nardit veliko več kot bi kdo pričakoval...uni,ki pa ne znajo druga kot samo čveke zlagat,pa nj še delajo in se družijo z ljudmi,ki so nevoščljivi za vsako malenkost...

Bassman - Tor 13 Nov, 2007 10:08
Naslov sporočila:

No mene tukaj zanima ali rečmo imate stike z bivšimi, oz. s tistimi s katerimi ste šli sporazumno narazen, ali imate še vedno dobre odnose in redne stike.

Jaz sem razmišljal o moji bivši, ki je bila članica tega foruma in sva se sporazumno razšla, čisto tako, kaj kej počne in kaj se dogaja z njo, vendar se mi zdi pa neprimerno,d a bi jo poklical in vprašal!

Terminatorka - Tor 13 Nov, 2007 21:04
Naslov sporočila:

valery23 @ Sob 06 Okt, 2007 18:36 Napisal/a:

Ma sej vem, to je sranje, če imaš tak kolektiv. Sam se žal dogaja marsikje. Razni službeni t. i. klubi skurbanih ali zafrustriranih babnic. nasmeh

Pri nas je nekaj normalnih že odšlo, mene pa tudi mika. Ampak po drugi strani si pa mislim, da jim tega veselja enostavano ne bom privoščila. Jih rajši gledam, kako jih grize od zavisti in kako se brezupno trudijo pod.je.b.a.vat boljše od sebe.
Mi gre pa včasih kar na bruhanje, ko naključno slišim kak njihov veleinteligenten pogovor, kjer moralizirajo in pametujejo o vsem in vseh. Bi človek pomislil, da so same svetnice. V resnici pa vse neke čudne, z neurejenim lajfom, ločene ( z jasnim razlogom, ker so se še poročene, kot same pravijo "zaljubile" v drugega oz. po domače povedano, se kurbale) itd. itd. Njihovo najljubše početje med službenim časom pa je uporaba MSN, spremljanje resničnostnih šovov prek spleta, telefonsko komuniciranje na službene stroške s svojimi ljubimci in podobno. In ja, če temu prišteješ še kakšnega tipa, ki ima opravka s takšnimi ženskami, je to alhko zelo neugodna kombinacija. nasmeh

Še odgovor Bassu.
Jaz stikov z mojimi bivšimi, tistimi s katerimi smo sporazumno šli narazen, iz objektivnih razlogov nimam.
če pa ni bilo sporazumno, pa je itak boljše, da se ne vidimo. Bi znalo bit še vroče. V negativnem smislu. nasmeh

Anonymous - Tor 13 Nov, 2007 21:20
Naslov sporočila:

tud js nekih stikov nimam, če pa se srečam s kom grem pa tud na kavo, če je čas, no z enim imam stike, sam sva bila skupaj samo 3 mesece, ker men ni ugovarjal njegov način življenja, sva sporazumno šla narazen in to je to in sva dobra kolega, sicer pa me ne zanima kaj kdo počne, je pa res, da včasih pricurlja kakšna info od koga

časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Powered by phpBB2 Plus and Kostenloses Forum based on phpBB