Poezija - Na dnu Bassman - čet 08 Jan, 2004 23:31 Naslov sporočila: Na dnu
Na dnu!
Na dnu sveta, plezam na vrh
grebem in lezem, kričim in se silim
prevare, spletke, sovraštvo in zavist
vse to me tepe tišči nazaj, njim v korist
v krvi in praskah
še vedno hitim
lezem se prerivam, na vrh si želim
padam in hodim, nazaj se valim
po isti poti že stotič grem
hudo je, a nekaj le vem
naučil sem se stvari, izkušnje so to
čeprav močno boli
sedaj pasti poznam, ljudi in še kaj
ne dam se ne dovolim
da me pahnejo nazaj
v dolino k njim, kjer luzerji so zdaj
in tisti, ki pravkar so začeli
lesti na vrh
in k tistim, ki padli so dol
obupali nad sabo,
ker padcev jim je dovolj
jaz pa kar lezem, lezem naprej
čeprav me tepejo, praskajo in grizejo
ne dam se, ne ne smem, vpijem in kričim
naprej grem, drugega si ne dovolim
in ko pridem na vrh, ko zmagal bom
zavpijem vam dol
vsem tistim, ki porivali ste me nazaj
jaz sem na vrhu
kje ste pa vi??
Veter!
U vetru tišine
slišim bitje srca
raztrgano od krempljev zveri
zakopano globoko do najglobljega dna
zasuto z bolečino krvi
v noči v temi v duši trpi
zakričim na vrhu sveta
vpijem ime krempljev šakala
ki noče in ne ve
da trga mi dušo brez kril
pa čeprav se ne pusti in ne da
Odmevi pa letijo od skale do skale
kričijo in se igrajo
z vetrom v temi strašni
v trenutku se izgubijo
krvavi zverinski ostanki bežijo
In zopet utihne ta strašni moj krik
tišina požre v noči bolečino
stopi se s temo večno neminljivo
ki vsrka vase moj čas in moj utrip
Stojim na vrhu in gledam v temo
sem edini na svetu v temi na vrhu
kričim vam vsem tistim,
tisti ki ste dol
ljubezen je tukaj, tukaj z mano gor