Zgodbe in Poezija - 10 lara out ankh - Sre 11 Maj, 2005 21:09 Naslov sporočila: 10 lara out
10 lara out
larin dnevnik, 10052005
betežna in polna vsega sem se vračala domov. res je, nisem se še preselila v b.s., to pa zato, ker se je izkazalo, da je lastnik na črno spalnico podaljšal v atrij, kot vsi v pritličju, česar ne bi smeli storiti. zato je bila cena za nepremičnino smešno nizka, saj bi legalizacija po zamujenem roku o legalizaciji prizidanih objektov stala težke milijone, da ne govorim o možnosti, da bi se lahko pripetilo, da bi morali porušiti prizidek. hvala lepa za takšno loterijo.
pravkar sem si želela oditi po stopnicah, ko...
"lara?"
"ja?" obrnila sem se nekoliko neprijazno in zagledala vitko žensko v štiridesetih z okroglim obrazom, temnimi lasmi do ramen, slabim okusom za eleganco in avtomobilskimi ključi v levici. nosila je rjave hlače z jakno, bež bluzo, ki se kljub podobni barvi ni ujemala s čevlji. segla mi je v roko:
"marjeta. od gorazda žena."
pi¤¤¤¤¤ me je presenetila. le kaj me direktorjeva žena išče pred mojim blokom?
"ja, me veseli." sem se prisiljeno nasmejala. nič mi ni bilo jasno.
"se lahko kje pogovoriva?"
"j-ja, lahko." se nisem upirala, čeprav se mi je obisk zazdel zelo nenavaden.
odšli sva v triglav. dnevni bar med našimi bloki bi nama z lahkoto postregel z največjo mero zasebnosti, ki nama je bila na voljo v danem trenutku v našem getu.
mario nama je postregel in opazila sem, da pije in vozi. v njeni roki se je namreč zasvetil viski na ledu. za žensko v tej starosti in družbenem položaju je bilo to nenavadno. ali je imela kronično nizek krvni pritisk, ali dolgo časa ni bila po¤¤¤¤¤, ali pa je bila pijanka.
"glej, bom naravnost povedala, ker se mi zdiš direktna." prižgala je cigareto in pihnila vame: "lahko kavsaš mojega moža, samo ne razdiraj naše družine."
zmanjkalo mi je sape.
"k-kako?" pozabila sem na čeljustne mišice in strmela vanjo kot g. w. bush v otroke, ko so mu sporočili, da je drugo letalo trčilo v wtc. nič mi ni bilo jasno.
"vem, da si zdaj ti tista, samo prosim te, da svoje tamale ne uporabljaš za več kot kariero, prosim te, družina, moji otroci so vse, kar imam."
počasi se mi je začelo svitati. tipična keš pi¤¤¤¤¤, ki sameva doma, gleda televizijo, bere terapevtske knjige, skrbi za svojo in urejenost doma, vzgaja, izobražuje otroke ter v življenju bolj malo naredi. pijanka je, in če bi gorazd zahteval ločitev, ker bi ga s svojo vlažno pi¤¤¤¤¤ od nje speljala mlajša in boljša, bi skrbništvo nad otrokoma dobil jakopič. karierizem proti alkoholizmu - kaj se vam zdi, da je boljše za otroka?
"marjeta, poglejte," sem jo vikala: "cenim vaš pogum in skrb, toda jaz z gorazdom nimam ničesar več kot le striktni poslovni odnos."
"nee, ne lažžiii, mii, ker veeem!!" je kričala in vstala.
hitro je zopet sedla in se umirila. pi¤¤¤¤¤, tako histerične pi¤¤¤¤¤ še nisem srečala, pa sem bila že na mnogo partyjih, kjer smo prenjuhali in prekadili vse mogoče narkotike ter se je kdaj kateremu od nas utrgalo in je počel stvari, ki bi se jih sramoval celo lik marilyna mansona.
"gospa jakopič, pretiravate, jaz nisem z njim nič imela in tudi ne bom, lahko mi verjamete. gorazd je moj šef in me boli za njegovo privat življenje, dokler ga ne nosi s seboj v pisarno, pa tudi takrat bom lepo mirno sedela in se nasmihala fotkam otrok, ki bi mi jih kazal, ali pa poskusila marelično pecivo, ki ste ga vi pripravili, toda svoje "tamale" mu nikoli ne bom dala, še zdaleč ne."
po licu so ji tekle solze. poslušala me je z odprtimi usti, tako kot sama prej njo. po enem mesecu sem zopet prižgala cigareto in nadaljevala s svojimi mislimi. pi¤¤¤¤¤, točno vem kaj si ženska misli o meni. zato sem bila z njo še bolj odkrita in celo vulgarna: "nekje ste slišali kakšna pi¤¤¤¤¤ sem bila, da sem po¤¤¤¤¤ pol ljubljanskih direktorjev, da sem bila glavna trofeja vsakega iz armanija ali versaccija visečega ku¤¤¤¤¤. toda to niti ni bilo tako res, še posebej pa to zdaj ni več lara, ki mislite, da jo poznate. glejte, ne morem vam ničesar ponuditi, da bi mi verjeli, samo skrbi me, da se preveč sekirate zaradi vsega. zaposlite se, pojdite med ljudi in prenehajte razmišljati katera "kavsa" vašega moža. otroke imate že tako stare, da sta lahko nekaj ur na dan tudi sama, sicer pa sta z gorazdom bogata in si privoščita varuhinjo. pojdite med folk. pogovorite se z njim, saj se bosta dogovorila in rešila vse dvome. pojdite ven."
bila sem kot psihiater in dobila sem občutek, da sem dobila novo prijateljico. če sem se motila, bo to pokazal edino čas. toliko o tem dogodku. ne da se mi več pripovedovati.
kaj vse se lahko zgodi samski ženski v najboljših letih, ki se odloči za čistejše in bolj polno življenje! ljudje so prasci in hkrati brez njih ne morem živeti. torej moram jim zaupati, pa čeprav se lahko zgodi, da se bo kdaj kdo še spravil name zaradi moje preteklosti, zaradi mojih napak sedanjosti in prihodnosti, toda kam v današnjem svetu pridemo brez rizika? nikamor. brez njega ne bi spoznala pokojnega ankha, niti ne moje ženske ljubezni gracielle. sedela bi doma in si masirala pi¤¤¤¤¤ kot ta kreten, ki piše moj dnevnik. tri mesece se že pogovarjam z njim po telefonu, mu zaupam svoje dogodke in dopuščam, da jih objavlja, se družim z njim, hodim v kino, na k¤¤¤¤¤ namizni nogomet, pa me sploh ne zanima, pa me še zdaj ni po¤¤¤¤¤, toplovodar jedni æelavi.
no, pa lahko noč. ne vem, kdaj se vam bom še kaj oglasila.