Zgodbe in Poezija - 08 graciella ankh - Sre 27 Apr, 2005 20:14 Naslov sporočila: 08 graciella
08 graciella
larin dnevnik, 27042005
zadnje dni se mi je toliko zgodilo kot v zadnjem mesecu. zaljubila sem se. usoden je bil sobotni večer na metelkovi. kaj sem počela tam? tega niti sama ne vem. nekaj me je vleklo tja, šla sem sama, pa nikoli nikamor ne grem sama, niti na organiziran party ne. prekršila sem vsa svoja pravila. vletela sem v galo, kjer sta rolala dva leva d.j.a. pila sem fruc in razmišljala. ni se mi plesalo, glasba je bila veliko preveč agresivna. elektronika, house, techno, vse zmešano v nek nov spontani stil, ki je bil bolj ali manj nekakšna orto trda kopija stila zasedbe daft punk.
zgodilo se je kot čarovnija. kar naenkrat se je pobliskalo in iz množice je počasi proti meni stopala simpatična dolgolasa rdečelaska z debelo uokvirjenimi očali, ki so nekoliko kazila njen karizmatičen obraz in nasmeh na licih ter jo barvale v nekoliko bolj boemski luči. še kar naprej me je gledala in se mi približevala. približno 165cm, vitka baročna postava je pričala, da se je morala ljubiteljsko ukvarjati s športom, ravno prav velike prsi, povdarjeni ključnici, tipičen ženski vrat, okrogla, skoraj moška brada, skratka v obraz je bila podobna igralki jane seymour. pa kaj; ljudi, ki sem jih srečevala, sem vedno trpala v predale in jih primerjala s popularnimi filmskimi igralci. to je pač hobi nekaterih plehkih pi¤¤¤¤¤. pa me tožite, kdo vas jebe.
postalo mi je nerodno in gledala sem vstran, nato pa se zopet zazrla vanjo. bila je že pred menoj in me gledala kot gleda srna svojega mladička s svojimi velikimi olivno zelenimi očmi očitno vedno čistih solz in neskončnih radovednih pogledov v dušo. pred njeno duhovno razvitostjo sem se počutila odkrito in prebrala me je kot knjigo. objela me je, položila svoji roki na moja ramena in približala svoji ustni mojemu levemu ušesu:
"you have a very attractive aura about you! come and dance with me!"
razumela sem jo, čeprav sem se pripravila, da me bo ogovorila po slovensko. njena angleščina je bila tekoča z latinskim prizvokom. všeč mi je bila in zaradi njenega pristopa in mojega sprejetja sem takoj vedela, da se bova po¤¤¤¤¤ in to še danes ali jutri: bila je tujka in njen čas v sloveniji je bil gotovo omejen. ženske potrebujemo malo časa, da se odločimo in odgovorimo na spolni gambit. nekje sem prebrala, da čas evaluacije traja pri nekaterih nekaj sekund, pri drugih pa nekaj minut. k sreči sem vedno bila med prvimi. k sreči?
zanjo nisem bila prepričana, toda sama sem vsak njen dotik čutila kot majhen orgazem. trzala sem na njene objeme in nikakor se nisem mogla sprostiti. poznala se mi je odsotnost tobaka, alkohola in drog. čeprav je bil beat prehiter, sva plesali vedno bolj tesno. zaželela sem si njenega poljuba in ga dobila. kot bi mi brala misli. prijela sem jo za lice in jo nežno poljubila. božala sem jo in ona mene.
"i must go!" sem prekinila najin objem. nekoliko nevrotično sem ugotovila, da ambient nikakor ni bil primeren za najine nežnosti, kaj šele za spoznavanje.
"i"ll walk you!" me je podpirala.
pozdravila je svojo prijateljico in prijatelja, ki sta bila očitno par, ter se mi pridružila na nočnem pohodu mimo celice po metelkovi. nosila je oprijete kavbojke, bila ogrnjena v vijoličen usnjen plašč, ki ji je elegantno padal do kolen, rdeč pulover na zadrgo pa jo je grel pred neverjetno hladno ljubljano.
njena naslednja beseda je bila:
"graciella."
"lara."
spet me je poljubila. noro sem se počutila. ta pi¤¤¤¤¤ je neverjetna. moram ji poljubiti joške, moram ji polizati pi¤¤¤¤¤. žejna sem telesne manifestacije ženske ljubezni. tega ji nisem priznala. zato sem jo vprašala:
"where do you hail from?"
"spain. galicia. santiago."
kje zaboga je to, sem se vprašala, a ji rekla nekaj drugega:
"i can"t talk spanish."
"me niether."
nasmehnili sva se, se objeli. snela sem njena očala in ji podarila kompliment:
"che bella!"
majhni besedi za občutke, ki sem jih čutila do nje. bila je moja prva odgovorjena ženska zaljubljenost na prvi pogled. ljubim jo in to svoje čustvo moram nadgraditi, da je ne bi izgubila v svetu milijonov ljudi.
"words mean nothing. we share the same energy that drawns us together." me je popravila kot bi slabo prenesla moj besedni poklon.
ura je bila že skoraj štiri in ponudila sem ji zajtrk. odšli sva k meni. k sreči sta šla moja starša do srede v piran. sama sem bila doma in v svojih mislih sem že slikala najino druženje, pa je o tem še vprašala nisem. nikoli prej še nisem bila tako nagla in posesivna.
pojedli sva vsaka dva toasta s sirom. bila je vegetarijanka. nato sva se pogovarjali. povedala sem ji o sebi, svoji zgodbi in metamorfozi iz plehkega v bolj duhoven način življenja, nato pa me je sama presenetila s svojo izpovedjo:
"i live with a photographer/painter who"s name is pablo and he thinks he is a fucking picasso! but he is nothing more than a terrible transvestite or should i say transvestite wannabe. i do framing his pictures for him and passe-partout decoration of his photographies. it"s a job and it pays me rent i owe him. i also do a little more work for him and local culture association. i also make totem like sculptures, little figurines of human bodies with abstract heads. the head alone tells you what the sculpture represents. my parents died when i was six. since then my grandparents took custody but then my grandma died at my twentieth year. i moved out since then and stayed with pablo. it"s tough for him to live in such an
conservative town, but he manages to get through somehow. people there are very religious and limited which is a result of strict family traditions and education. no place for openminded and liberals there. well, but they know how to party and they loose up a bit after a drink or two."
najine pogovore sva nadaljevali v luči življenjskih problemov, umetnosti, nato sva zašli bolj v okultno smer, še nekaj filozofirali in postavljali pravila ter ugotavljali, da so nama všeč podobne stvari. prvič se mi je zgodilo, da se o ženski nisem pogovarjala o konfekciji, kozmetiki in dekoraciji. začutila sem, da bi grace lahko bila moja pomoč pri izhodu iz plehke preteklosti. kako sebično, toda nekdo iz novega sveta mi je moral podati roko.
danilo se je že, ko sva sklenili, da bova zaspali. obležali sva v moji postelji. enkrat dopoldan me je zbudila sicer blaga glasba, ki se je slišala s spodnjega nadstropja. opazila sem, da ima roko na mojem trebuhu. premaknila sem se, nato pa se je prebudila tudi ona. pobožala me je in že sva se strastno poljubljali. poljubi so postajali vedno nežnejši, dokler niso popolnoma prenehali. prepustili sva se dotikom najinih toplih rok.
njeni prsti so zaigrali. prvič v življenju so bili to ženski prsti. bila sem kot lutnja, ki bi jo v roke prijel najbolj nežen in izkušen kitarist, da bi na njen najlon mogel zaigrati nežno melodijo v soncu in jutranji večni dobri volji. poljubljala je moje telo z mlačnimi ustnicami. odtise njene ljubezni je v sobnem prepihu hladil blag veter, ki je po najinih kožah trosil zrna
kurje polti, ki so vzklila že v navalu medsebojne strasti v nežnosti.
priznam, da sem se pred njo že parkrat po¤¤¤¤¤ s svojo biseksualno prijateljico nino, toda takrat sva fu¤¤¤¤ kot prasici; na moč in hitrost ter uporabljali strap-on. toda, ko sem prvič srečala graciello, sem začutila takšno energijo kot pri umirajočem ankhu, da presenečenja ni bilo in sva si zdaj sebe poklanjali v nežnosti padajočega listja v jeseni sredi pomladanske ljubljane.
bila mi je tujka, a kljub temu veliko bolj sorodna od ljubljanskih pi¤¤¤¤¤, s katerimi sem pohajkovala v preteklosti. vstopila je v moje življenje in proces sprememb, ki me je naredil osamljeno, obogatila z najvišjo dobroto - ljubeznijo. niti pomisliti nisem želela na bolečino, ko se bova ločili in ostali vsaka v svoji deželi.
nadaljevali sva z najinimi pogovori. tokrat sva bili še bolj odkriti.
"once i had a boyfriend who one day could not fuck me anymore. he said he loved and respected me so much, that he could not had an erection." sem ji pripovedovala.
"really? don"t tell me all of the sudden he found out he was gay?" me je vprašala in se nasmehnila.
"no, i think if i was a man and you were my girlfriend, i could have the same problem, because i think i love you in a way i never loved a person before. my spirit wants to hold you forever."
objela me je in mi šla skozi lase. ležali sva na bokih in si globoko gledali v oči. nasmehnili sva se temu, kar imava in pozabili na lokacijske prepreke, ki ločujejo najini prihodnosti. kako lepa lica je imela, ko se je nasmihala. odgovorila mi je:
"i wish we were both men. i would like to make love with you like men do. i think having woman"s soul and making love inside and with a man"s body can be most beautiful."
"i always thought men can"t make gentle love." sem izrazila svoje dvome.
"you thought wrong. have you ever been with a truly emotional bisexual guy?"
"no."
"i was. bisexuals are by my opinion the best lovers. i think people with no sexual second thoughts were born to be excellent lovers. they don"t bear the limits of society."
da, ob njenem pripovedovanju sem se včasih počutila kot bi bila najstnica. morda je bilo temu tako zaradi preklete plehke preteklosti, ki me je pustila puhoglavo, morda zaradi moje porajajoče se introvertiranosti.
nedelja je bila oblačna. zato sem jo odpeljala na slavkov dom na odlično gobovo juho, nato pa sem jo vrnila njenima prijateljema in krogu ljudi, s katerimi so bili na obisku v sloveniji. v ponedeljek so odšli z avtobusom proti gorenjski. dizaster. agencija, ki so jo že plačali, se je seveda uštela z vremenom, saj je lilo kot iz škafa. bojda so si kar iz avtobusa ogledali nekaj naravnih znamenitosti, obiskovali muzeje in ob kosilu po načelu slow food okušali tipično slovensko hrano. kot bi bili po¤¤¤¤¤ penzionisti. priznala mi je, da ji je bilo žal, ker ni prišla v slovenijo v lastni režiji, toda njena prijatelja sta bila dovolj velik razlog, da je zbrala pogum in odpotovala v "vzhodno" evropo. presenečenje nad urejenimi razmerami in zabavnim življem je bilo toliko večje, da je spoznanje iz prejšnjega stavka pomenilo nekakšno razočaranje.
ko so se španjolci potepali po gorenjskem, sem bila sama zelo zaposlena. kot sem vam že poročala, sem začela delati za jakopiča. prevzela sem njegov oddelek za kliping in postala prava carica splošne in konkretne razgledanosti. imeli smo pravo zbrko, saj smo si ogledovali vse dnevno in drugo časopisje ter druge medije zadnjega tedna. nek kretenski politik iz opozicije se je obesil na neko janšovo izjavo, on pa je baje nekje neuradno izjavil, da je p¤¤¤¤¤ in da nima jajc, da bi mu to povedal v obraz. "takle mamo" bi rekla moja teta z gorenjske. no, tisti "p¤¤¤¤¤" je zvisel, saj so bili mediji naklonjeni ministrskemu predsedniku in off-the-record izjav niso objavili. še celo sicer leva mladina je bila tokrat tiho.
zvečer sem se srečala z matjažem. to je tip, ki se zadnje čase suka okoli mene. zanalašč sva se dobila v galeriji, kjer mi je dal k sreči mir in me ni spet hotel tako ponesrečeno kot zadnjič prijeti za joške. dober tip je, samo nisem trenutno za takšne igrice in tudi ku¤¤¤¤¤ so se mi zagnusili kot sem že omenila, v mislih pa sem imela tudi svojo novo ljubezensko figuro graciello. ko mi je slednja poslala sms, da je v ljubljani, in da bi se dobili v mačku čez četrt ure, sem ga po hitrem postopku odfukala. moral bo še malo počakati. nisem več lahka pi¤¤¤¤¤. sorči, miki.
včeraj sem zgodaj zakjlučila z delom in preostanek dneva sva preživeli skupaj. slikala sem jo pred plečnikovo cerkvijo v črni vasi, obiskali ljubljanski grad. kje vse sva še bili in kaj sva počeli, ne bi več želela zaupati. nekaj osebnega bi rada zadržala zase. čas je mineval z naglico in danes zgodaj zjutraj sem jo pospremila na avtobus.
poljubi, ki sva si jih izmenjali, se na moji duši počasi sušijo. njene vlažne ustne še vedno čutim na sebi in pomladanski veter, ki se ustavi na moji goli koži, me spominja na njih prijeten hlad. enostavno ljubim jo, toda čas bo ubil najino bitje brez bolečine v tem zrelem umu. negotova sem bila pod njenim oblakom ljubezni, saj bi najraje vse njene kaplje sprejela v svojo suho zemljo, svoje srce, hkrati pa sem se zavedala novega čudovitega mednarodnega prijateljstva. to se bo rodilo iz oddaljene ljubezni med dvema bejbama, ki želita svojo ljubezen milostno (graciallno) in nesebično deliti s svetom, ki si jo zasluži bolj kot njuni ozdravljeni duši.
un beso, graciella!
(današnje besedilo posvečam svoji ljubimki iz španije) Zlobko - čet 28 Apr, 2005 19:53 Naslov sporočila:
ankh, tebe bojo telenovele pokopale....too much TV Anonymous - čet 28 Apr, 2005 21:50 Naslov sporočila:
Dos lesbianas??
hm...
hmmm...
hmmmm...
hmmmmm...
...
Muchos besitos y saludos ankh - Pet 29 Apr, 2005 08:39 Naslov sporočila:
ah, seveda, imam veliko časa, najraje imam telenovele, in ker sem tudi prava gospodinja, uživam v vmesnih propagandnih sporočilih o pralnih praških, detergentih, osveževalcih prostora in odstranjevalcih vodnega kamna. zlobko, preberi najprej in ne bodi površinski.
fenia, ti bi bila morda izvrstna biseksualka. si že kdaj poskusila? Anonymous - Pet 29 Apr, 2005 09:27 Naslov sporočila:
ankh Napisal/a:
fenia, ti bi bila morda izvrstna biseksualka. si že kdaj poskusila?
Ne izzivaj.
Sem se poskušala vzdržat komentarja Namreč, mal hecno se mi zdi, da vedno, ko moški pišejo o ženskah, njihova junakinja slej ko prej spi z žensko.
Neizživete fantazije zgleda... ankh - Pet 29 Apr, 2005 09:51 Naslov sporočila:
lepo, da poznaš vse moške, ki pišejo. torej ti dam prav, ker sam ne prebiram druge literature.
sicer pa mene osebno opazovanje dveh lezbijk ne vzburi tako kot opazovanje ženske in moškega. brez falusa je spolni kontakt lažen.
toda lari se je to zgodilo in sem opisal njena doživetja. Anonymous - Pet 29 Apr, 2005 10:06 Naslov sporočila:
Bo že v redu.
Sploh pa ne poznam VSE moške, ki pišejo. Gre za nek splošni vzorec, ki ga je moč pogosto zasledit.
In ki ga dolgočasne nebiseksualne ženske lahko razumemo ne le kot neizživete fantazije, ampak tudi tako, da moški pišete samo o tako izjemnih ženskah kot je Lara. In tako izjemne ženske pač včasih končajo v postelji tudi z drugo žensko. Ostalih 90% bab (z mano vred) pa itak ni vredno omembe.
Pa naj te to ne odvrne od zapisovanja Larinih dogodivščin. Saj veš, da rada berem tvoje zapise in cenim tvoj talent. Good luck! ankh - Pet 29 Apr, 2005 10:26 Naslov sporočila:
se strinjam z vsem, le število 90 bi zamenjal s 60. če pa si mislila na izjemnost, pa celo s 40. sicer pa vsem hvala za branje in kritike. prav mi pride vsako mnenje. suzanapuksic@mail386.com - Sre 08 Mar, 2006 11:22 Naslov sporočila:
halo!kaj pozna kdo kaj glede telenovel? Bassman - Ned 22 Okt, 2006 20:19 Naslov sporočila:
Tale zgodba je ena zanimivejših!
A kdo še kaj bere zgodbe tukaj Zlobko - Pon 23 Okt, 2006 09:16 Naslov sporočila:
Ma ANKH je bil legenda. Shajtana - Pon 23 Okt, 2006 10:18 Naslov sporočila:
Zakaj bil? Sj verjetno je se ziv. Bassman - Pon 23 Okt, 2006 10:45 Naslov sporočila:
Ja itak, pa vel zgodb je blo tud skopiranih od drugje
