Poezija - Vsakdanja tožba Orfea - Tor 13 Jul, 2004 14:55 Naslov sporočila: Vsakdanja tožba
Kako težko je biti slab,
kako težko je biti sam
in biti star, pa biti mlad!
In biti slab in brez moči
in biti sam, neskončno sam,
ko vre obup in žge nemir.
In tak gaziti po cestah
in biti gažen od ljudi,
brez sija zvezde z vrh neba.
Brez sija zvezde rojenice,
ki je sijala v zibelko
s prevarami in z mavrico.
- O Bog moj, Bog moj, spomni se
obljub, blesteče čudežnih,
ki vame si položil jih.
O Bog moj, Bog moj, spomni se
ljubezni in darov in zmag
in čudežev in lovora.
In vedi, Sin tvoj samcat gre
prek žalostne doline solz
čez trnje in čez kamenje,
od bridkega do hudega
in noge mu že krvave
in sàce mu je ranjeno.
Kosti so mu utrujene
in duša mu je žalostna
in ves je sam in zapuščen.
In nima brata ne sestré
in ne očeta, matere
ne ljube ne prijatelja.
In zanj nikogar ni nikjer,
le trn, v srcu zasajen,
le plamen, ki v dlaneh ga žge.
In samcat sam popótuje
pod sinjim, gluhim nébesom,
pred mračno neizmernostjo.
In komu naj potoži bol?
Saj nihče ne posluša ga,
še bratje ne, ki tavajo.
O Bog, beseda tvoja žge
in v grlu stiska jo, duši
in rada zakričala bi.
In v meni ko grmada je
in moram jo iztuliti,
če ne, bom zgorel kakor kres.
Pa naj bom ogenj po goréh,
pa naj bom le v plamenih dih,
če nisem s streh doneči krik!
O Bog, samo da se skonča
to žalostno potepanje
pod milim nebom, ki ne sliši me.
Ker brez besede skoprnim,
ker najti odgovor si želim,
ljubezen ali sveto smrt.
Pelina venec je grenak
in kelih strupa je teman,
za vročim julijem kričim.
Ker mi hudó je biti slab,
ker mi hudo je biti sam,
(ko pač lahko bi bil močan,
ko bi lahko bil komu drag)
vendar hudo, najbolj hudo
je biti star, pa tako mlad!
(Tin Ujeviæ, prev. Tone Pavček) Orfea - Pon 26 Jul, 2004 11:15 Naslov sporočila:
DAROVI
Najlepše stvari
so nam darovane
zastonj
in škoda, da tega ne veš
takrat, ko so ti ponujene –
- le enkrat
in če ne vidiš
in jih izgubiš –
- jih morda nikdar več ne dobiš.
USODA
Ali sem te srečala včeraj
in boš do jutri?
Sem te srečala ob rojstvu
in boš do smrti?
Ker tega ne vem
ne morem storiti ničesar –
- ne začetka ne
konca.
(Vanja Sterle) Orfea - Sre 01 Sep, 2004 21:47 Naslov sporočila:
IZGNANA IZ RAJA
Tudi Bog je hotel videti tvoj križev pot,
bolečino izgona, drobtino rojstva,
skrivnostni trenutek smrti, izgubo
rajskega lebdenja, zemeljsko pot.
Greh je bil v testu stvarjenja,
pa tudi v minevanju bo, ogenj
se z ognjem neti, voda vodo širi,
koga boš prižela k sebi, milostna
Afrodita, ljubega ali pepel nebes?
(Judith Zagorec-Csuka) Orfea - Ned 05 Sep, 2004 12:11 Naslov sporočila:
Hrupni vrtinci
goltajo k dnu
kalne reke
vrbe s spodjedenimi
koreninami
blišč dneva se utaplja
kot ptica z drhtečimi
krili išče zavetje
kamni ne morejo
umreti v vodi
ribe hrepenijo
po večni svobodi
za nezaželjena bitja
je prijetno zavetje
zeleno grmovje
pluskanje vode
prekinja tišino
da odmeva navzgor
(Valentin Brun) Orfea - Ned 19 Sep, 2004 11:41 Naslov sporočila:
SAM SI BIL
"s spoštovanjem do malega princa"
Sam si bil med zvezdami,
vrtnar v mojem vrtu,
iskal si prijatelja in me
našel.
Všeč ti je bilo,
da sonce zahaja,
ko zvezde
zatisnejo oči.
Vrtnico si zasadil
v mojem vrtu,
zaman je zdaj
vse cvetje,
ko je sonce zašlo
in si ti odšel,
ker so čakale
nate zvezde
Rimske ceste.
(Judit Zagorec-Csuka) Orfea - Ned 26 Sep, 2004 13:31 Naslov sporočila:
NOCOJ
Nocoj je prekrasna noč,
sama sem
in zvezde so kot narisane
na temno modrem prtu.
Preveč žarijo,
da bi lahko zagledala tvoje oči,
le čutim te vsenaokoli.
(Vanja Sterle)
OTROCI KI SE IMAJO RADI
Otroci ki se imajo radi se objemajo stoje
pri vratih noči
vsi ki grejo mimo s prsti kažejo na njih
a otrok ki se imajo radi
za nikogar ni
le njihova senca
v noči dehti
in spravlja v bes ljudi
da se smejijo prezirljivo da od zavisti zelenijo
otrok ki se imajo radi za nikogar ni
drugje so dosti dlje od noči
dosti višje od dneva
v jarku luči ki jo prva njihova ljubezen seva.
(Jacque Prevert) Orfea - Pon 01 Nov, 2004 11:53 Naslov sporočila:
PEKEL
Samo nekaj prijateljev je še,
samo nekoliko stopnic do pekla,
samo nekoliko vzdihov je še
potrebnih, samo nekoliko dni
do končne teme, do vesoljnega
potopa.
(Judit Z.-Csuka)