| Avtor |
Objave |
 sieagel
Vztrajen
Starost: 46
Pridružen/-a: 23:46, 27-Sep-2005
objave: 371
Teme: 22
Kraj: Ljubljana (na štajerski naèin)
2757.1 kinta/e
502.0 šold/e
747.7 flika/e
|
|
10. SPREMINJANJE OBSEGA LEDENIKA
Ledenik je ledena gmota na Zemljinem površju, ki zaradi težnostne
sile polzi po pobočjih navzdol. Nastane nad snežno mejo,
kjer v večletnem povprečju pade več snega, kot se ga stali. Sneg
postopoma prehaja v led, ki polzi pod snežno mejo vse dotlej, dokler
ga prevladujoča ablacija ne odtaja. Glavni dejavniki ablacije so
sončno obsevanje, zračna toplota, padavine in veter.
Spreminjanje obsega in prostornine ledenika je dober kazalec
podnebnih sprememb. V zadnjem desetletju je za vse alpske ledenike
značilno zelo hitro umikanje. V Sloveniji sta dva ledenika,
Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto. Oba sta zaradi svoje
skrajne jugovzhodne lege in nizke nadmorske višine še posebej
občutljiva na podnebne spremembe. Zaradi majhnosti slovenskih ledenikov je njihovo relativno manjšanje glede na trenutno
površino in prostornino večje kot pri drugih alpskih ledenikih.
| Citat: | CILJ
Ledeniki so zelo občutljivi na podnebne spremembe.
Kolebanje njihove površine in prostornine je zato dober
kazalec podnebnih sprememb. S poznavanjem
podnebnih sprememb si lahko pomagamo pri pripravi
prilagoditvenih postopkov novim razmeram in zmanjševanju
možnih neugodnih posledic (Nacionalni program
varstva okolja). |
Slika 10-1: Spremembe površine Triglavskega ledenika
Slika 10-2: Obseg Triglavskega ledenika v posameznih letih
Vir: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2002
Za vse alpske ledenike so značilna podobna kolebanja v zadnjih
400 letih. Po višku v začetku 17. stoletja so naslednjih 250 let
ohranili podoben obseg z razmeroma skromnimi spremembami.
Večina vzhodnoalpskih ledenikov je dosegla naslednji višek
med letoma 1770 in 1780 ter sredi 19. stoletja. Po letu 1920 je
opazno stalno umikanje ledenikov. Med posameznimi leti in desetletji
je prihajalo le do razlik v hitrosti umikanja ledenikov. Krčenje
Triglavskega ledenika se je stopnjevalo v devetdesetih letih.
Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele
pojavljati posamezne skalne grbine, dokler ni ledenik leta 1992
razpadel na dva povsem ločena dela. Krčenje in razpadanje Triglavskega
ledenika se nadaljuje, do zastoja tega procesa pride
le v letih z nadpovprečno snežno odejo v pozni pomladi.
Podobna gibanja so značilna za vse alpske ledenike. Do razlik v
hitrosti sprememb prihaja zaradi različne nadmorske višine, lege
in velikosti ledenikov.
PODATKI IN VIRI
Preglednica 10-1: Spremembe površine Triglavskega ledenika
Vir: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2003
Vse od leta 1946 izvaja redne letne meritve Triglavskega ledenika in
Ledenika pod Skuto Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.
Leta 1946 so bile okoli Triglavskega ledenika določene merilne točke,
od njih so z merilnim trakom merili razdaljo do ledenika. Na podlagi teh
meritev so bile izdelane skice ledenika po posameznih letih in ocena
površine ledenika. Ob umikanju ledenika so nekatere merilne točke
postale preveč oddaljene, zato so bile v poznejših letih določene
nove. Lokacije vseh merilnih točk so geodetsko izmerjene, zato je
mogoče za vsa leta dokaj natančno izračunati površino ledenika.
Hkrati z meritvami so sodelavci inštituta redno fotografirali ledenik z
Begunjskega vrha. Te fotografije so poleg meritev odličen vir za rekonstrukcijo
obsega ledenika v preteklih desetletjih. Od leta 1976 poteka
tudi redno mesečno fotografiranje ledenika z dveh stalnih točk na Kredarici.
Redne letne meritve se praviloma izvajajo sredi septembra ob
koncu talilne dobe. V posameznih letih zaradi zgodaj zapadlega snega
meritev ni bilo moč opraviti.
Leta 1952, 1995 in 1999 je bil ledenik tudi geodetsko izmerjen. Od
leta 1999 smo vsako drugo leto organizirali fotogrametrično snemanje
iz helikopterja, ti posnetki so omogočili izračunavanje sprememb površine
in prostornine med posameznimi leti.
Leta 1999 in 2001 so bile opravljene georadarske meritve, tako
imamo na posameznih prerezih podatke o debelini ledu.
World Glacier Monitoring Service (Svetovna služba opazovanja ledenikov)
s sedežem v Zürichu zbira podatke o kolebanju ledenikov. Pri
posameznih ledenikih sega niz podatkov do leta 1894.
|
|
|
|
Potovanja, Šport: bordanje, smuèanje, kolesarjenje, potaplanje, pohodništvo
Vreme, Raèunalniška tehnologija, Mali oglasi, Zdravje in šport in še kaj bi se našlo
|
|
   |
       |
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 97387 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.3143s ][ Queries: 34 (0.1029s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
